1. Izdelava in senzorično vrednotenje vinskih želejev : diplomsko deloTjaša Karner, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo iz vina Nadvojvoda, polsuhe zvrsti, ki ga pridelujejo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na Meranovem, pripravili vinske želeje, za kar smo uporabili različna sredstva za želiranje (goveja želatina, instant želatina, proizvajalec Dr. Oetker, Želin, proizvajalec Podravka, želatina v lističih, proizvajalec Dr. Oetker, Džemfix/Gelfix Super plus, proizvajalec Dr. Oetker) v različnih odmerkih. Ponudili smo jih v ocenjevanje treniranim pokuševalcem na UM FKBV, ki so analitično in opisno ocenili videz, vonj, čvrstost, okus ter pookus vsakega vzorca. Ugotovili smo, da je za pripravo želeja iz vina ob dodatku 10 dag sladkorja na 0,5 L vina najbolj primerna želatina v lističih, in sicer v odmerku 4 listi želatine na 0,5 L vina. Ta kombinacija vina in želirnega sredstva rezultira v izdelku, ki je dobre konsistence, bister, svežega okusa in polnega pookusa. Zaradi izrazite motnosti in kašaste teksture se je kot najmanj primerno sredstvo za pripravo vinskega želeja izkazalo sredstvo Džemfix/gelfix.
Ključne besede: vino, žele, senzorično ocenjevanje, izdelek/produkt
Objavljeno v DKUM: 14.11.2023; Ogledov: 536; Prenosov: 32
 Celotno besedilo (1,87 MB) |
2. Aromatiziranje sadnih želejev in njihova potencialna sprejetost pri potrošnikihAlenka Povh, 2019, diplomsko delo Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo ugotavljali, kako različni dodatki vplivajo na senzorično oceno sadnih želejev. Kot osnovno surovino smo izbrali sadni sok rdečih sadežev, kot dodatke pa tekočo aromo jagode, vanilje, ruma in višnje. V začetku junija 2017 smo izvedli senzorično ocenjevanje, kjer so preskuševalci z uporabo hedonske lestvice ocenili všečnost barve, vonja, okusa, konsistence, razmerja med sladkorjem in kislino ter skupni vtis vzorca. Preskuševalci so se preskusili tudi v prepoznavanju dodatkov. Rezultati senzoričnega ocenjevanja so pokazali, da sta spol in starost preskuševalcev statistično značilno vplivala na oceno všečnosti večine spremljanih parametrov. Najboljšo skupno oceno je prejel vzorec želeja z dodatkom arome jagode, najslabšo pa vzorec brez dodatka.
Ključne besede: sadni žele, tekoča aroma, senzorično ocenjevanje
Objavljeno v DKUM: 26.06.2019; Ogledov: 983; Prenosov: 71
Celotno besedilo (952,32 KB) |
3. Uporaba različnih dodatkov pri izdelavi slivove marmeladeDoroteja Fartek, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo ugotavljali, kako različni dodatki v slivovi marmeladi vplivajo na senzorično oceno marmelad. Kot osnovno surovino smo uporabili slive sorte 'Čačanska lepotica', kot dodatke pa mlete klinčke (6 g/l in 3 g/l), mleti ingver (6 g/l) in mleto lupino pomaranče (6 g/l). Namerno smo izbrali dodatke, ki so aromatični in imajo hkrati dokazane lastnosti antioksidantov. V začetku junija 2017 smo izvedli senzorično ocenjevanje z uporabo hedonske lestvice, kjer so preskuševalci ocenjevali vonj, barvo, okus, konsistenco, razmerje med sladkorjem in kislino ter skupni vtis posameznih vzorcev slivove marmelade. Hkrati so se preizkusili tudi v prepoznavanju dodatkov. Rezultati senzoričnega ocenjevanja so pokazali, da so dodatki statistično značilno vplivali na oceno barve, okusa, razmerja med sladkorjem in kislino ter oceno glede skupnega vtisa. Najboljšo skupno oceno je prejel vzorec marmelade z dodatkom lupine pomaranče, najslabšo skupno oceno pa je prejel vzorec z dodatkom klinčkov v količini 6 g/l mase.
Ključne besede: slivova marmelada, klinčki, ingver, lupina pomaranče, senzorično ocenjevanje
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 1322; Prenosov: 141
Celotno besedilo (521,85 KB) |
4. Jabolčna marmelada z različnimi dodatkiValerija Bezjak, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru smo v okviru poskusa za diplomsko delo pripravili jabolčno marmelado z različnimi dodatki (pomarančna lupinica, cimet v prahu, klinčki v prahu, burbonska vanilja). Senzorično ocenjevanje vzorcev je bilo izvedeno dne 27. 5. 2017 na Grajskem trgu v Slovenski Bistrici. Preizkuševalci so ocenjevali všečnost vonja, barve, okusa, konsistence, sladkosti in kislosti marmelade, podali so tudi skupno oceno. Rezultati ocenjevanja so pokazali, da v spremljanih parametrih in skupni oceni med ocenami vzorcev ni statistično značilnih razlik. Sicer pa je visoke ocene za okus in vonj dobil vzorec marmelade z dodatkom burbonske vanilje, najslabše pa je bilo pri tem vzorcu ocenjeno razmerje med sladkorjem in kislino. Zelo visoko skupno oceno je dobila marmelada z dodatkom pomarančne lupinice. Prav tako je visoko oceno dobila ta marmelada za okus, barvo in vonj. Najvišjo oceno za razmerje med sladkostjo in kislino ter za konsistenco je dobila marmelada z dodatkom cimeta
Ključne besede: jabolčna marmelada, senzorično ocenjevanje, dodatki, okus, konsistenca, barva
Objavljeno v DKUM: 27.10.2017; Ogledov: 2807; Prenosov: 360
Celotno besedilo (1,11 MB) |
5. Vpliv pridelovalnih in predelovalnih dejavnikov na senzorične lastnosti bučnega oljaMartina Jug, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Pridelovalni sistem, sorta ter način praženja oljnih bučnic lahko vplivajo na senzorične lastnosti bučnega olja. Namen poskusa je bil analizirati vpliv različnih pridelovalnih sistemov (konvencionalni, ekološki), sorte (populacijska sorta, hibridna sorta) ter različnih načinov praženja (temperatura, trajanje praženja) na senzorično kakovost in sprejemljivost pri potencialnih potrošnikih. V juniju 2015 smo izvedli senzorično ocenjevanje s pomočjo petstopenjske hedonske lestvice in senzoričnega trikotnika. Netrenirani preskuševalci so na 10 cm dolgi nestrukturirani črtni skali (z označenim koncem) določili všečnost šest različnih vzorcev bučnega olja. Rezultati senzoričnega ocenjevanja so pokazali, da pridelovalni sistem in sorta nimata tolikšnega vpliva, kot ga ima temperatura in trajanje praženja bučnega olja. Bučna olja, ki so bila pražena na višjih temperaturah ter dlje časa, so dobila višje ocene. Opažene so bile tudi razlike med ocenami všečnosti bučnega olja glede na spol preskuševalcev, strokovno področje izobraževanja in pogostost uporabe.
Ključne besede: bučno olje, senzorično ocenjevanje, sorta, sistem pridelave, način praženja
Objavljeno v DKUM: 26.09.2017; Ogledov: 1751; Prenosov: 317
Celotno besedilo (1015,19 KB) |
6. Ugotavljanje praga zaznavanja razlik v jabolčnem soku z metodo senzoričnega trikotnikaLaura Lepej, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: V januarju in februarju 2015 smo z metodo senzoričnega trikotnika ugotavljali prag zaznavanja razlik v jabolčnem soku sorte 'Jonagold'. Preizkus v iskanju »vsiljivca« smo opravili z osnovnošolskimi otroki, študenti in odraslimi. Za prvi trikotnik smo jabolčni sok razredčili z vodo na 85 %, za drugega na 70 %, za tretji trikotnik smo dodali citronsko kislino v odmerku 0,9 g/L in za četrti citronsko kislino v odmerku 1,35 g/L. Vzorce smo nalili v oštevilčene kozarce po določenih zaporedjih. Dokazali smo, da so bile razlike v vseh štirih trikotnikih zaznavne. Pri prepoznavanju vsiljivca so bili v prvih treh trikotnikih odrasli uspešnejši od otrok in študentov. Pri razredčitvah z vodo so vsi preskuševalci lažje prepoznali vsiljivca pri večji razredčitvi. Pri dodatkih citronske kisline pa je več preskuševalcev prepoznalo vsiljivca pri manjšem dodatku kisline. Na splošno so vsiljivca največkrat prepoznali odrasli preskuševalci, glede na spol pa deklice v skupini osnovnošolskih otrok.
Ključne besede: jabolčni sok, senzorično ocenjevanje, senzorični trikotnik, prag zaznavanja okusa, citronska kislina
Objavljeno v DKUM: 28.09.2015; Ogledov: 1499; Prenosov: 193
Celotno besedilo (890,63 KB) |
7. |
8. Senzorično ocenjevanje suhih krhljev štirih sort ekološko pridelanih jabolkJasmina Capl, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomsko nalogo so bili vključeni suhi krhlji iz štirih sort jabolk: 'Topaz', 'Dalinbel', 'Rubinola' in 'Pilot', ki so bile ekološko pridelane v Sadjarskem centru Maribor-Gačnik. Posušene so bile v sušilnici sadja (50 °C, 24 ur, brez žveplanja) v vasi Krašči blizu Murske Sobote. V mesecu marcu 2011 smo izvedli senzorično ocenjevanje, kjer so preizkuševalci ocenjevali naslednje parametre: videz (oblika krhlja, barva kožice, barva mesa), konsistenco (čvrstost, sočnost krhlja), okus (odnos sladkor-kislina, gumijavost) ter skupni vtis (celovita jedilna kakovost in sprejemljivost jabolčnega krhlja) na 10 cm dolgi nestrukturirani črtni skali. Sorta je statistično značilno vplivala na vse ocenjevane parametre. Pri senzoričnem ocenjevanju sta pri vseh parametrih najboljše ocene prejeli sorti 'Topaz' in 'Dalinbel', najslabše ocenjena pa je bila sorta 'Pilot'.
Ključne besede: jabolka / suhi krhlji / ekološko kmetijstvo / senzorično ocenjevanje
Objavljeno v DKUM: 26.09.2014; Ogledov: 2557; Prenosov: 352
Celotno besedilo (1,31 MB) |
9. Všečnost jogurta z okusom kakava in dodatkom različnih kosmičev glede na starostno skupino okuševalcevKarmen Štamul, 2013, diplomsko delo Opis: V raziskavi je bila proučevana všečnost jogurta proizvedenega na kmetiji Kralj iz Janževskega Vrha. Vzorci jogurta so bili narejeni v treh različnih recepturah: z dodatkom grobih ovsenih kosmičev, z dodatkom finih ovsenih kosmičev in brez dodanih kosmičev. Senzorična analiza vzorcev kakavovega jogurta je bila izvedena v letu 2012 s skupinami potrošnikov – nešolanih okuševalcev, različnih starostnih skupin: osnovnošolci (N=60), študenti (N=63) in starejša populacija (N=64). Senzorično ocenjevanje jogurta je bilo izvedeno s pomočjo 5-stopenjske hedonske lestvice po kateri so okuševalci ocenjevali všečnost barve, vonja, kislosti, sladkosti, okusa, čvrstosti ter skupni vtis vzorcev jogurta glede na dodane ovsene kosmiče. Rezultati kažejo, da dodatek kosmičev in spol okuševalcev nimata statistično značilnega vpliva na nobenega od vrednotenih parametrov. Starostna skupina okuševalcev ima statistično značilen vpliv na ocene nekaterih in dokončana izobrazba na ocene vseh parametrov všečnosti jogurta. V primerjavi z ostalima je skupina starejše populacije značilno višje ocenila všečnost okusa (3,51), kislosti (3,38), sladkosti (3,58) in skupni vtis jogurta (3,52). V povprečju so višje ocene posameznih parametrov jogurta podali okuševalci s končano poklicno izobrazbo. Ocena skupnega vtisa je v najčvrstejši korelaciji z ocenami všečnosti okusa (r=0,86), sladkosti (r=0,81) in kislosti (r=0,73).
Ključne besede: jogurt, ovseni kosmiči, senzorično ocenjevanje, hedonski test, starost okuševalcev
Objavljeno v DKUM: 13.06.2013; Ogledov: 2610; Prenosov: 293
Celotno besedilo (480,88 KB) |
