| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava različnih sort jagod glede na kemijsko analizo in senzorično oceno : diplomsko delo
Ana Kunc, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na primerjavi osmih različnih sort jagod glede njihove kemijske analize in senzorične vrednosti. V raziskavi smo uporabili naslednje sorte jagod: 'Clery', 'Dely', 'Joly', 'Sandra', 'Arianna', 'Limalexia', 'Federica' in 'Malga'. Vse sorte jagod so bile obrane na isti dan. Na FKBV UM so bile izmerjene masa plodov, čvrstost, vsebnost suhe snovi in skupnih titracijskih kislin. Nadaljnje senzorično vrednotenje plodov po hedonski lestvici je vključevalo oceno všečnosti barve, oblike, velikosti, vonja, okusa, arome, čvrstosti in skupno oceno plodov. Pokuševalce smo v poskusu razdelili tudi glede na spol in starost. Rezultati analize plodov so pokazali, da je imela največjo maso in čvrstost plodov sorta 'Federica', medtem ko je sorta 'Malga' imela največjo vsebnost suhe snovi in najnižjo kislost. Pri senzoričnem vrednotenju plodov sta za izgled (barva, velikost) najvišje ocene prijeli sorti 'Malga' in 'Federica'. Pri vrednotenju notranjih parametrov (okus, vonj, aroma) pa so bile najbolje ocenjene sorte 'Clery', 'Dely' in prav tako 'Malga'. Najvišjo skupno oceno je prejela sorta 'Malga'. Spol in starost pokuševalcev nista imela vpliva na všečnost izbranih parametrov.
Ključne besede: jagoda, senzorična ocena, kemična analiza, sorta
Objavljeno v DKUM: 10.10.2023; Ogledov: 406; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

2.
Različni pristopi pri pridelavi jabolčnega vina
Peter Vogrin, 2021, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede je bil v sodelovanju s KGZ Maribor in Biotehniško šolo Maribor izveden poskus, v katerem smo pri potencialnih potrošnikih različnega spola in starosti ugotavljali všečnost različno pripravljenih jabolčnih vin. Surovina za izdelavo bistrega jabolčnega soka in jabolčnega vina so bila jabolka sorte 'Idared'. Uporabljena dodatka jabolčnemu vinu sta bila rektificiran sladkor (v 1 % in 2 % koncentraciji) in jabolčni sok (v 15 % in 30 % koncentraciji), kontrolo je predstavljalo jabolčno vin brez dodatkov. Dodatno je bil vsem navedenim obravnavanjem dodan ogljikov dioksid. Izvedena je bila hedonska senzorična analiza, kjer so pokuševalci ocenjevali bistrost, barvo, čistost vonja, intenzivnost vonja, čistost okusa, intenzivnost okusa, svežino in pookus ter podali skupno oceno. Rezultati so pokazali, da je vpliv spola pokuševalca na spremljane parametre minimalen (potrjen le pri oceni intenzivnosti vonja), vpliv starosti pokuševalca pa se je odrazil pri oceni parametrov barva, čistost vonja in intenzivnost vonja. Izmed vseh pokuševalca vzorcev sta najvišjo oceno dobila vzorca, kjer je bil jabolčnemu vinu dodan jabolčni sok (neodvisno od koncentracije), ob tem pa je dodatek CO2 pri vseh obravnavanjih povišal skupno oceno vzorca, predvsem na račun svežine in polnosti okusa.
Ključne besede: senzorična analiza, jabolčno vino, jabolčni sok, aromatiziranje
Objavljeno v DKUM: 08.09.2021; Ogledov: 1506; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (881,20 KB)

3.
Poznavanje vegetarijanske prehrane med študenti
Barbara Janžič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V raziskavi, ki je potekala v študijskem letu 2016/17, so sodelovali študentje UM, FKBV. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kaki meri študentje poznajo vegetarijansko prehrano. Zanimalo nas je tudi, ali študentje ločijo med izvori narezkov (mesni, vegetarijanski, veganski) ter katera vrsta narezka jim je bolj všečna po okusu in videzu. V vseh narezkih, vključenih v senzorično analizo, smo v laboratoriju določili še vsebnost nitrata (III) in nitrata (V) ter pH vrednost. Iz anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so študentje dokaj dobro ozaveščeni o vegetarijanski prehrani. Pri ugotavljanju izvora narezka je izmed petih narezkov le pri enem narezku več kot polovica študentov narobe določila izvor. Pri oceni okusa in videza narezkov je bila le pri enem izdelku, to je bil veganski dimljen narezek, statistično značilno nižja ocena v primerjavi z ostalimi narezki, katerih ocene se niso statistično razlikovale. Rezultati kemijske analize niso potrdili prisotnosti nitrata (III) in nitrata (V) v narezkih vegetarijanskega in veganskega izvora.Vsebnosti obeh nitratov v narezkih mesnega izvora so bile visoke, vendar niso presegle zakonsko določene meje. Dejstvo, da so narezki mesnega izvora v tako veliki meri tretirani z nitrati (III) in nitrati (V), je izjemno skrb vzbujajoče, zato velja nagovor k nadaljnjim raziskavam.
Ključne besede: vegetarijanstvo/senzorična analiza/nitrat(V)/nitrat(III)/pH-vrednost
Objavljeno v DKUM: 25.07.2018; Ogledov: 1383; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici