| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prikaz van life življenjskega stila in konstrukcija turističnega pogleda na Instagramu
Marija Pristaš, 2021, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu se ukvarjamo z van lifom kot novo obliko življenjskostilne mobilnosti, ki je na družbenem omrežju Instagram postala nadvse popularna. Zanima nas, kako se skozi van life objave na Instagramu konstruira turistični pogled. Natančneje, ugotoviti želimo, kakšne so ustaljene vizualne konvencije uprizarjanja van life življenjskega stila na Instagramu ter kakšne so prevladujoče semiotične kode v teh objavah in kaj sporočajo. Pri raziskavi smo opravili kvantitativno in kvalitativno analizo. V kvantitativno analizo vsebine objav smo zajeli 158 enot analize (fotografij in posnetkov), objavljenih na treh javno dostopnih in popularnih Instagram profilih v izbranem časovnem obdobju. Kvalitativno oz. semiotično analizo, v kateri smo se ukvarjali s samimi pomeni podob, pa smo opravili na izboru reprezentativnih fotografij van life. Ugotavljamo, da podobe narave in antiselfiji/antisebki prikazujejo hedonizem, svobodo, avanturo in skupaj kreirajo romantični turistični pogled. Ustaljene vizualne konvencije so predvsem elementi narave in antisebki. Prevladujoči semiotični znaki in kode so nasmejani obrazi, uživanje v minimalizmu in preprostih stvareh ter nevsakdanje aktivnosti. Podobe komunicirajo ključne vrednote van life življenjskega stila, kot so hedonizem, povezanost z naravo, svoboda in avantura ter tako konstruirajo romantični turistični pogled.
Ključne besede: van life, Instagram, semiotika, fotografija, turistični pogled, anti-sebek, narava
Objavljeno v DKUM: 09.12.2021; Ogledov: 741; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

2.
Utemeljevanje simbolov in pragmatika v umetni inteligenci
Niko Šetar, 2020, magistrsko delo

Opis: Problem utemeljevanja simbolov se prvič pojavi leta 1990, njegova osnovna formulacija pa temelji na starejšem miselnem eksperimentu imenovanem kitajska soba. Slednji govori o tem, da lahko nek inteligentni akter obravnava nepoznane simbole na podlagi prepoznave vzorcev, brez da bi razumel pomen simbolov, ki jih obravnava, ali pomen rezultatov njegovih operacij s simboli. Za razumevanje tega, kar počne, bi moral biti zmožen te simbole utemeljiti, se pravi povezati abstraktni simbol z referentom, ki ga ta simbol predstavlja. Prvotni poskusi reševanja tega problema so se osredotočali predvsem na tako imenovane reprezentacionalistične pristope, ki poskušajo utemeljiti simbole v predstavah, ki jih ti simboli v akterju sprožijo na podlagi zaznav in izkušenj akterja. Kmalu se je pokazalo, da reprezentacija ni nujna za utemeljevanje, medtem ko je smiselno obdržati zaznave in izkušnje kot osnovo za utemeljevanje simbolov s konkretnimi, zaznavno dostopnimi referenti. Dodatni, univerzalno sprejet pogoj je tudi, da mora biti umetni akter, ki želi doseči tovrstno utemeljevanje utelešen, saj mu to omogoča interakcijo z okoljem. V letu 2005 avtorja Taddeo in Floridi izdata prelomen članek, v katerem izpostavita, da mora uspešen pristop k utemeljevanju zadostiti pogoju, ki zahteva, da umetni akter ob začetku postopka utemeljevanja simbolov ne sme vsebovati nikakršnih semantičnih virov, lahko pa vsebuje orodja, ki mu pomagajo pri razvoju semantike skozi utemeljevanje. Kasneje Bringsjord (2014) predstavi pogoj, da mora vsak teoretični poskus utemeljevanja simbolov voditi v akterjevo zmožnost razumevanja in sodelovanja v naravni komunikaciji, kar predpostavlja razumevanje pragmatike in ostalih jezikovnih sredstev višjega reda. Ob sprejetju teh pogojev lahko poskusimo orisati koherenten teoretični mehanizem za vzpostavitev utemeljevanja simbolov v umetnih akterjih, ki se sklicuje tudi na razvoj razumevanja in utemeljevanja materinega jezika pri otrocih, ter predvideva večfazno utemeljevanje, se pravi utemeljevanje kompleksnejših simbolov v že utemeljenih, enostavnejših simbolih. V končnem delu naloge poskušamo pokazati, da lahko takšen mehanizem utemeljevanja simbolov privede do razumevanja izbranih pragmatičnih sredstev: govornih dejanj, metafor in metonimij. V ta namen pregledamo sodobno teorijo govornih dejanj in človeško razumevanje metafor in metonimij. Pokažemo tudi, da so nižja sredstva, s pomočjo katerih lahko umetni akter razume pragmatično izražanje bodisi slovnična ali sintaktična, torej so lahko vnaprej vsebovana v umetnem akterju, ali pa semantično monosemijska, kar pomeni, da jih lahko akter utemelji enoznačno brez semantičnih dvoumnosti.
Ključne besede: Utemeljevanje simbolov, umetna inteligenca, semiotika, semantika, pragmatika, umetno učenje, reprezentacionalizem, utelešena teorija, utemeljevanja pragmatike, govorna dejanja, metafora, metonimija, monosemija
Objavljeno v DKUM: 16.09.2020; Ogledov: 721; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (401,33 KB)

3.
SEMIOTIKA OGLAŠEVANJA : ŽENSKO TELO V MODNEM OGLAŠEVANJU
Neja Hafner, 2016, magistrsko delo

Opis: Na vsakem koraku smo obdani z mediji, ki nam služijo kot vir informacij in zabave ter nas nezavedno oblikujejo ter vplivajo na naše vedenje in navade. Preko oglaševanja nam množični mediji predstavljajo idealizirano podobo telesa, predvsem ženskega telesa. Po taki podobi se potrošniki zgledujejo in jo želijo doseči, saj so oglasi oblikovani tako, da vzbudijo željo in potrebo po idealnem telesu in podobi ter po izdelkih, ki takšno popolno podobo uresničujejo in izpolnjujejo. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov; iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili tri sklope teorije. Prvi sklop je opredelitev oglaševanja in medijev, bolj podrobno tiskanih medijev, predvsem ženskih revij, saj je tema magistrskega dela podoba ženske v oglasih. V drugem sklopu magistrskega dela smo opredelili semiotiko in njeno uporabo v oglaševanju. Semiotika nam pomaga pri razumevanju oglasnih sporočil, saj se ukvarja z razumevanjem znakov in njihovim interpretiranjem, ki se lahko razlikuje pri vsakem posamezniku. V zadnjem, tretjem sklopu prvega dela, smo proučevali podobo ženske v oglasnih sporočilih. Opisali smo, kakšna je podoba ženske v družbi in oglaševanju, se soočili s še vedno prisotnimi problemi seksizma in obravnavanja ženske kot seksualnega objekta ter kako oglasi vplivajo na ženske. V empiričnem delu smo se osredotočili na razumevanje oglasov s pomočjo semiotične analize, saj se semiotika ukvarja s tem, kako je pomen posredovan. Ker se semiotika ukvarja z razumevanjem in interpretiranjem znakov, je eden glavnih ciljev magistrskega dela pokazati, da je tudi telo znak, ki ga je mogoče opredeliti kot nosilca pomenov. V raziskavi smo med drugim ugotovili, da naj bi bile lepe in vitke ženske opredeljene kot zadovoljne in uspešne ter tudi zaželene. S semiotičnega vidika to pomeni, da nas oglasi nagovarjajo k nakupu izdelka, ki to omogoča.
Ključne besede: oglaševanje, mediji, ženske revije, semiotika, podoba ženske
Objavljeno v DKUM: 10.01.2017; Ogledov: 2496; Prenosov: 364
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
ANALIZA VIZUALNE PERCEPCIJE OTROK PRI OPAZOVANJU PLAKATOV Z VIDIKA SEMIOTIKE
Nastja Kraljič, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti, kako otroci vizualno dojemajo plakate na podlagi simbolov. Analizirali smo vizualno percepcijo otrok in izdelali nov plakat. V teoretičnem delu je predstavljen plakat, njegove funkcije in osnovne značilnosti pri oblikovanju. Opredeljena je definicija vizualne semiotike in njena vloga v plakatu. Predstavljene so glavne značilnosti otrok kot potrošnikov na njihovem, otroškem, trgu. Empirični del je sestavljen iz analize vizualne percepcije otrok pri opazovanju različnih, že obstoječih plakatov. Ciljna zasnova je bila ugotoviti, kakšna je njihova vizualna pismenost ter izdelati plakat, s katerim bi dosegli čim bolj primerno obliko za potrebe njihovega razumevanja. Rezultati so predstavljeni opisno in grafično.
Ključne besede: plakat, otroci, vizualna percepcija, vizualna semiotika
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 1493; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

5.
DOKUMENTARNA FOTOGRAFIJA 20. stoletja in SEMIOTIČNA ANALIZA FOTOGRAFIJE
Ines Krivec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira dokumentarno fotografijo 20. stoletja ter semiotično analizo fotografije. Dokumentarna fotografija vedno poskuša sporočati in pustiti vtis. Da bi v tem uspela, mora poiskati pravilen odnos med objektivno vsebino in svojevoljnim subjektivnim ustvarjalnim nagonom. Človek je subjektivno bitje, zato je linija med objektivnim in subjektivnim v sferi dokumentarizma zelo tanka. Fotograf odloča o videzu posnetka, vedno vsiljuje merila tistemu, kar fotografira, in s tem tudi vpliva na sporočilnost in samo avtentičnost fotografije. Fotografije in njihov pomen analiziramo s pomočjo semiologije.
Ključne besede: fotografija, dokumentarna fotografija, objektivnost, subjektivnost, semiotika.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2016; Ogledov: 2592; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (4,50 MB)

6.
SEMIOTIKA V MNOŽIČNIH VEČIGRALSKIH SPLETNIH IGRAH IGRANJA VLOG
Teja Žel, 2015, diplomsko delo

Opis: Množične večigralske spletne igre igranja vlog so eden izmed najbolj priljubljenih žanrov iger. V diplomskem delu nas je zanimala semiotika množičnih večigralskih spletnih iger, predvsem pomeni znakov in simbolov v njihovih vse kompleksnejših virtualnih svetovih. V delu smo pregledali aktualno literaturo, analizirali igre ter izvedli anketo med igralci iger. Zanimalo nas je, kako dobro igralci dojemajo znake, ki so sestavni del semiotike. Prav tako nas je zanimala dvojnost pomenov znakov v igri in izven nje. Ugotovili smo, da imajo lahko enaki znaki znotraj in izven igre precej različen pomen, igralcem pa je bolj pomemben tisti, ki ga znak dobi v igri. Kljub dvojnosti pomenov znakov so igralci znake zelo dobro dojemali, zaradi česar lahko sklepamo, da semiotika v množičnih večigralskih spletnih igrah igranja vlog za igralce ni tako kompleksna.
Ključne besede: Množične večigralske spletne igre, množične večigralske spletne igre igranja vlog, semiotika, znak, karakter.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2015; Ogledov: 1854; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

7.
EKSPRESIVNI MODEL GENERIRANJA POGOVORNEGA OBNAŠANJA V MULTIMODALNIH UPORABNIŠKIH VMESNIKIH
Izidor Mlakar, 2014, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava problematiko načrtovanja, oblikovanja in samodejnega generiranja koverbalnega obnašanja na poljubnem besedilu, ki je hkrati tudi sinhrono z generiranim govornim signalom. Cilj predstavljene disertacije je oblikovati in zasnovati fleksibilen in učinkovit sistem, ki glede na poljubno vhodno besedilo, semiotično slovnico, leksikon in slovar oblik načrtuje, oblikuje in realizira premike delov telesa (roke, dlani, prsti, glava in ustnice), ki so tako pomensko kot prozodično ustrezno sinhronizirani s spremljajočim govorom. Takšnemu obnašanju pravimo koverbalno obnašanje (oz. pogovorno obnašanje) in ga lahko uporabljamo v multimodalnih vmesnikih različnih sistemov in domen uporabe. Večina današnjih sistemov s pogovornimi agenti, ki pogovorno obnašanje predstavljajo v obliki koverbalnih gibov, temelji na semantičnem in/ali sintaktičnem povezovanju besedila in pogovornega obnašanja, načrtovanju obnašanja s stališča funkcionalnega namena ali sinhronizaciji in realizaciji pogovornega obnašanja, opisanega v obliki proceduralnega opisa. Pogosto arhitekture sistemov, ki integrirajo pogovorne agente, uporabljajo tristopenjsko definicijo pogovornega obnašanja, in sicer: načrtovanje namena, načrtovanje obnašanja in realizacijo obnašanja. Ključni problem samodejnega generiranja naravnega koverbalnega obnašanja predstavljata predvsem naslednji stopnji: načrtovanje namena in načrtovanje obnašanja. V pogovornem obnašanju slovnice ni mogoče definirati kot skupek uniformnih pravil. Posledično torej ni moč definirati končne množice pravil, po katerih bi obnašanje in namen lahko deterministično načrtovali. Vendar pa različne analize in označevanje pogovornega obnašanja kažejo na visoko semantično korelacijo koverbalnega obnašanja in govora ter na njuno prozodično skladnost. Vendar je semantični prostor ogromen in ga v celoti praktično ni mogoče opisati. Zaradi tega problem pogovornega obnašanja največkrat delimo na podprobleme, kot sta funkcionalnost koverbalnosti ali parametrizacija semantičnega prostora. Tako dobimo manjše in bolj obvladljive podprostore, v katerih lažje definiramo semantične relacije med koverbalnim in verbalnim obnašanjem. V obravnavani doktorski disertaciji proces tvorjenja pogovornega obnašanja predstavimo v obliki gest kot povezave kontekstno neodvisnih motoričnih sposobnosti (oblik, poz in gibov, ki jih pogovorni agent lahko prikaže) ter namena (konteksta) uporabe motoričnih sposobnosti. Namen besedila in posledično spremljajočega koverbalnega obnašanja definiramo na osnovi modularnih jezikovno odvisnih slovnic, ki temeljijo na razčlenjevanju in klasifikaciji besedila v semiotične razrede. V tej točki poleg obstoječih raziskav s področja povezave semiotičnih razredov in govora oblikujemo in definiramo novo označevalno shemo, ki vključuje tako funkcionalni, kontekstno odvisni nivo povezave govora in gest kot kontekstno neodvisen opisni nivo, ki omogoča zajemanje poz in oblik na visoki ločljivosti, in lastni multimodalni korpus pogovornega obnašanja, korpus EVA. Rezultate analize in označevanj uporabimo za tvorjenje semiotične slovnice, slovarja oblik in leksikona gest. Predlagani model ekspresivnega pogovornega obnašanja formulira različne koverbalne oblike (geste) na neoznačenem poljubnem besedilu. Predlagani model temelji na analizi in opisovanju spontanega pogovornega dialoga v obliki ekspresivne anotacijske sheme (združuje in povezuje tako funkcionalno kot oblikovno anotacijo) in vsebuje dovolj bogat slovar kontekstno neodvisnih oblik in gibov, s katerimi lahko predstavimo kompleksne motorične sposobnosti agenta in zmožnost prilagoditve gibov različnim kontekstom uporabe (slovnicam) ter imitacije emocionalnih stanj in emocionalnega govora.
Ključne besede: pogovorno obnašanje, koverbalno obnašanje, neverbalno obnašanje, analiza komunikativnih dialogov, označevanje in označevalne sheme, pogovorni agenti, podatkovno vodeni sistemi neverbalnega obnašanja, tekstovno vodeni sistemi neverbalnega obnašanja, semiotika, ekspresivnost
Objavljeno v DKUM: 14.03.2014; Ogledov: 2154; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (23,61 MB)

8.
Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici