| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VARIABILNOST DEBELINE SEMENSKE LUPINE PRI NAVADNI BUČI
Mateja Štabuc, 2009, diplomsko delo

Opis: Oljne buče pripadajo vrsti Cucurbita pepo. Gojijo se predvsem zaradi semen iz katerih se pridobiva bučno olje. Za prehrano ljudi in živali so uporabni so tudi drugi deli rastline (nedozorelih in dozorelih plodov, vršički stebel in cvetovi). Semena modernih sort oljnih buč so brez lignificirane semenske lupine in takšnim sortam pravimo golice. Poleg nelignificirane semenske lupine se pri navadnih bučah pojavljajo še različne oblike delne lignifikacije in povsem lignificirana semenska lupina. Namen diplomske naloge je bil analizirati variabilnost stopnje lignifikacije. Rastlinski material, ki smo ga uporabili je obsegal različne genotipe jedilnih buč, okrasne tipe navadne buče, materiale, nastale pri žlahtnjenju oljnih genotipov, sorto ´Slovenska golica´, sorto ´Gleisdorfer Ölkürbis´ in nekatere medvrstne križance, v katere sta bili vključeni, poleg navadne buče, tudi Cucurbita argyrosperma in C. moschata. Za določitev stopnje lignificiranosti smo uporabili dva pristopa: (1) na osnovi prosojnosti semenske lupine in (2) na osnovi časa potrebnega za navlažitev semena. Raziskava je pokazala, da je na osnovi prvega pristopa možno razlikovati 22 razredov, na osnovi drugega pa 18 razredov. Rezultati raziskave predstavljajo koristno informacijo za delo na žlahtnjenju oljnih buč. Z delno lignificirano semensko lupino bi bilo možno povečati odpornost na škodljivce in bolezni ter neugodne razmere v tleh v času setve.
Ključne besede: Oljne buče, Cucurbita pepo, golo seme, zgradba semenske lupine, stopnja lignifikacije semenske lupine
Objavljeno: 06.11.2009; Ogledov: 2366; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (4,22 MB)

2.
VPLIV IZPOSTAVLJENOSTI RAZLIČNEMU OKOLJU NA KALIVOST SEMEN NEKATERIH TRAVNIŠKIH RASTLIN
Ksenija Hvalec, 2010, diplomsko delo

Opis: Da bi ugotavljali vplive različnega okolja na kalivost semen travniških rastlin skozi daljše časovno obdobje, smo v letih od 2004 do 2006 na Pohorskem dvoru izvedli eksaktni poskus s semeni travniških rastlin: kukavičja lučca (Lychnis flos-cuculi L.), navadni regrat (Taraxacum officinale G. H. Weber ex Wiggers), njivsko grabljišče (Knautia arvensis (L.) Coult., navadna kislica (Rumex acetosa L.), ozkolistni trpotec (Plantago lanceolata L.), travniški lisičji rep (Alopecurus pratensis L.), visoka pahovka (Arrhenatherum elatius L.), pasja trava (Dactylis glomerata L.) in ripeča zlatica (Ranunculus acris friesianus L.). Obravnavanja (izpostavljenost semena različnemu okolju) so bila sledeča: sobna temperatura (20 °C), seme v hladilniku pri temperaturi 8 °C, seme v tleh na travniku v globini 5 cm in seme v tleh na travniku v globini 10 cm. Kalivost semena smo ugotavljali po petih, osmih, enajstih in devetnajstih mesecih izpostavljenosti različnemu okolju. Obravnavane rastline so se z različnim deležem kalivosti v posameznih časovnih obdobjih različno odzvale na izpostavljenost semena različnemu okolju. Celo pri rastlinah iz iste rastlinske družine (trave - Poaceae) ni mogoče izdvojiti skupnih zakonitosti. Seme vseh obravnavnih travniških rastlin je ohranilo določeno stopnjo kalivosti v vseh obravnavanjih, tudi še po devetnajstem mesecu, kar kaže na to, da je seme vseh teh rastlinskih vrst vsaj kratkoročno obstojno.
Ključne besede: travniške rastline, seme, kalivost
Objavljeno: 29.06.2010; Ogledov: 2577; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

3.
VPLIV GNOJEVKE NA KALITEV IN ZAČETNO RAST BELE IN ČRNE DETELJE (Trifolium repens L. in Trifolium pratense L.)
Milka Bedenik, 2010, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo v letu 2010 izvedli lončni in kalilni poskus, da bi ocenili vpliv goveje gnojevke na kalitev in začetno rast bele in črne detelje (Trifolium repens L. in Trifolium pratense L.). V lončni poskus v rastlinjaku so bili vključeni trije dejavniki (delež sušine v gnojevki, način zalivanja, rastlinska vrsta) v štirih ponovitvah (naključni bloki). V kalilnem poskusu v rastni komori sta bila obravnavana samo dejavnika rastlinska vrsta in delež sušine v gnojevki. V poskusih smo ugotovili, da se ob povečevanju koncentracije sušine v gnojevki zmanjšuje kalivost semen detelj na začetna rast obravnavanih detelj. Na kalivost semen je imel statistično značilen vpliv tudi način zalivanja lončkov. Rezultati kažejo, da lahko z vodo nerazredčena gnojevka ali pa gnojevka z malim dodatkom vode zmanjša uspeh obnove ruše, če seme apliciramo v rušo skupaj z gnojevko.
Ključne besede: bela detelja, črna detelja, gnojevka, kalitev, seme
Objavljeno: 03.11.2010; Ogledov: 2072; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (523,72 KB)

4.
SPEKTROFOTOMETRIČNO DOLOČANJE STABILNOSTI BUTANOLNIH EKSTRAKTOV RESAZURINA
Mateja Bogataj, 2011, diplomsko delo

Opis: Redukcijski test z resazurinom temelji na sposobnosti metabolično aktivnih semenčic, da reducirajo redoks barvilo resazurin v resorufin. V diplomskem delu smo razvili spektrofotometrično aplikacijo redukcijskega testa z resazurinom za osemenjevalne doze merjaščevega semena. Uporabili smo 54 vzorcev. Redukcijo resazurina po opravljenem testu smo sledili z merjenjem absorbance v butanolnih ekstraktih pri valovni dolžini 610 nm, ki ustreza absorpcijskemu maksimumu za resazurin ter pri valovni dolžini 575 nm, ki ustreza maksimumu absorpcije za resorufin. Ponovljivost meritev smo določili z izračunom relativnega standardnega odmika. Ponovljivost meritev absorbanc v testu pri 610 nm in 575 nm je v obeh primerih ustrezna, pri določanju ponovljivosti med testi pa smo ugotovili, da je ta ustrezna za meritve A575, medtem ko relativni standardni odmik za meritve A610 ne ustreza zahtevam za ponovljivost meritev med testi. Korelacije med rezultati testa z resazurinom in spermalnim indeksom (koncentracija semenčic v vzorcu, pomnožena s kvadratnim korenom produkta med deležem progresivno gibljivih in deležem morfološko normalnih semenčic) smo izračunali z neparametričnim Spearmanovim koeficientom korelacije rangov. Najvišjo korelacijo smo ugotovili med spermalnim indeksom in A610 v testu z dodatkom 160 μl 1,8 mM resazurina po 60 min inkubaciji. Glede na to, da je ponovljivost meritev A610 neustrezna, smo za optimalne pogoje testa določili pogoje, pri katerih je bila korelacija med spermalnim indeksom in meritvami A575 najvišja, to je pri 40 min inkubaciji in dodatku 80 ml resazurina (r=0,654; P<0,0001). Ugotavljali smo možnost merjenja absorbance butanolnih ekstraktov, hranjenih pri 4°C, tudi v dnevih po izvedbi testa. Na podlagi razsevnih diagramov s premico linearne regresije smo ugotovili, da so parne meritve, izmerjene na dan izvedbe testa in 1. dan, 4. dan in 7. dan pri A575, blizu premici enakosti. Iz diagramov absolutnih razlik je razvidno, da je več kot 95 % absolutnih razlik znotraj mej ujemanja, kar potrjuje zadovoljivo ujemanje posameznih parnih meritev. Rezultati kažejo, da so butanolni ekstrakti stabilni, zato lahko redukcijo resazurina z merjenjem A575 določimo v roku enega tedna po izvedbi testa. Uporabnost testa je zato večja, saj ga izvedemo v terenskih pogojih, kjer spektrofotometer ni na voljo na dan izvedbe testa.
Ključne besede: veterinarska medicina, resazurin, seme, spektrofotometrija-metode
Objavljeno: 27.06.2011; Ogledov: 1791; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (619,88 KB)

5.
Vpliv gnojevke na kalitev in začetno rast nekaterih trav
Damjana Flere, 2011, diplomsko delo

Opis: Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo leta 2010 izvajali lončni poskus v rastlinjaku in kalilni poskus v rastni komori, da bi ugotovili vpliv goveje gnojevke na kalitev in začetno rast trpežne ljuljke (Lolium perenne L), navadne pasje trave (Dactylis glomerata L), travniške bilnice (Festuca pratensis Huds.) in bele detelje (Trifolium repens L.) kot kontrole. Uporabili smo dve gnojevki (iz dveh različnih govedorejskih kmetij) v štirih različnih vsebnostih suhe snovi (10 %, 7 %, 3,5 % in 0 % (kontrola – voda)). Poskusa sta bila zasnovana kot trofaktorska (rastlinska vrsta, gnojevka, vsebnost suhe snovi v gnojevki) z različno vsebnostjo suhe snovi v lončnem poskusu oziroma v petih ponovitvah v kalilnem poskusu. Rastline, gnojevke in koncentracije gnojevk so statistično značilno vplivale na število in višino vzniklih rastlin v rastlinjaku in na ugotovljeno število, dolžino korenin in poganjkov opazovanih rastlin v rastni komori. Ugotovili smo, da se ob povečanju koncentracije suhe snovi v gnojevki zmanjšuje kalitev, vznik in rast rastlin. Rezultati kažejo, da v nerazredčeno gnojevko ni smiselno dodajati semena za obnovo ruše, ampak je potrebno predhodno redčenje gnojevke z vodo.
Ključne besede: trpežne ljuljka, navadna pasja trava, travniška bilnica, bela detelja, gnojevka, rast, seme
Objavljeno: 11.10.2011; Ogledov: 1846; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

6.
PRIMERJAVA KONVENCIONALNE IN SUPERKRITIČNE EKSTRAKCIJE LANENEGA SEMENA
Daša Brumec, 2011, diplomsko delo

Opis: Pri konvencionalni in superkritični ekstrakciji smo kot material uporabili zmleto laneno seme. Kot konvencionalno ekstrakcijo smo uporabili metode: ekstrakcijo po Soxhletu, ekstrakcijo z etanolom pri povišanih tlakih in ekstrakcijo z ultrazvokom. Superkritične ekstrakcije smo izvedli s pomočjo laboratorijske visokotlačne ekstrakcijske naprave, kjer smo s črpalko črpali ogljikov dioksid in propan iz jeklenke v avtoklav skozi nasutje semena pri različnih tlakih in temperaturah ter s pilotno ekstrakcijsko napravo (UHDE) z ogljikovim dioksidom pri tlaku 480 bar in različnih temperaturah. Ekstrakte (laneno olje) smo hranili v embalažah, zaščitenih pred svetlobo v zamrzovalniku. Vsebnost maščobnih kislin v ekstraktih smo analizirali s pomočjo plinske kromatografije. Največji izkoristki pri postopku superkritičnih ekstrakcij s propanom in ogljikovim dioksidom so bili dobljeni z uporabo propana. S tem smo ugotovili, da je laneno olje bolj topno v propanu. Pri konvencionalni ekstrakciji po Soxhletu je bilo olje najbolj topno v heksanu, ki je nepolarno topilo. Pri superkritični ekstrakciji smo dobili največje izkoristke pri najvišjem tlaku in temperaturi. Tlak in temperatura povečata topnost topljenca v izbranem topilu. Največ vrst maščobnih kislin smo dobili pri konvencionalni ekstrakciji po Soxhletu z uporabo etanola. Ugotovljeno je bilo, da so vsi ekstrakti vsebovali znatno nižjo koncentracijo maščobnih kislin od pričakovane.
Ključne besede: Konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, laneno seme, laneno olje, superkritični fluidi, plinska kromatografija, maščobne kisline.
Objavljeno: 04.10.2011; Ogledov: 2267; Prenosov: 312
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

7.
EKSTRAKCIJA OLJA IZ SEMEN INDUSTRIJSKE KONOPLJE Z ZGOŠČENIMI PLINI IN KONVENCIONALNIMI TOPILI
Aleš Rakovič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo izvedli ekstrakcijo olja iz semen industrijske konoplje z zgoščenimi plini in konvencionalnimi topili. Namen diplomske naloge je bil raziskati vpliv različnih ekstrakcijskih tehnik na izkoristek ekstrakcije ter vsebnosti maščobnih kislin v konopljinem olju. Superkritične ekstrakcije smo izvedli z zgoščenima plinoma propan ter ogljikov dioksid pri konstantnih temperaturah (50 in 70 °C) ter konstantnih tlakih (200, 300, 480 bar). Ekstrakcije s konvencionalnimi topili smo izvedli po metodi ekstrakcije po Soxhletu (z etanolom, heksanom in petroletrom), ekstrakciji z etanolom pri povišanih tlakih (100 in 200 bar) ter ultrazvokom. Raziskali smo vsebnost maščobnih kislin v konopljinem olju. Analizo vzorcev smo opravili s plinsko kromatografijo.
Ključne besede: Konvencionalna ekstrakcija, ekstrakcija z ultrazvokom, ekstrakcija z organskim topilom pri povišanem tlaku, superkritična ekstrakcija, konopljino seme, konopljino olje, superkritični fluidi, umiljenje maščob, plinska kromatografija, maščobne kisline.
Objavljeno: 03.04.2013; Ogledov: 2923; Prenosov: 531
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

8.
UPORABA RAZLIČNIH TEHNIK EKSTRAKCIJ OLJA IZ SEZAMOVEGA SEMENA
Darja Predikaka, 2013, diplomsko delo

Opis: Pridobivali smo sezamovo olje iz sezamovega semena. Uporabili smo dva postopka ekstrakcije – konvencionalno ekstrakcijo z različnimi topili in superkritično ekstrakcijo. Kot topila pri konvencionalni ekstrakciji smo uporabili heksan, etanol in petroleter. Pri superkritični ekstrakciji smo kot topilo uporabili propan. Imeli smo šest različnih ekstrakcijskih pogojev. Na podlagi dobljenih rezultatov in dobljenega olja smo izračunali izkoristke ekstrakcij. Vsak ekstrakt smo tudi umilili. Vzorcem smo določali vsebnost maščobnih kislin v olju in antioksidativno kapaciteto olja. Vsebnost maščobnih kislin smo določali s plinsko kromatografijo in ugotovili, da prevladujeta oleinska in linolna maščobna kislina. Antioksidativnost smo določali po metodi Photochem. Največji izkoristek pri konvenkcionalni ekstrakciji smo dobili s topilom heksan, pri superkritični ekstrakciji pa pri pogojih T=50°C in p=100bar. Ugotovili smo, da je sezam dobra oljna rastlina, saj smo imeli čez 50% izkoristke ekstrakcije. Glede na rezultate in potek eksperimentov smo ugotovili, da je boljša superkritična ekstrakcija, kot pa klasična konvencionalna ekstrakcija, saj je izkoristek bistveno večji, pa tudi olje je čistejše.
Ključne besede: sezam, sezamovo seme, sezamovo olje, konvencionalna ekstrakcija, superkritična ekstrakcija, plinska kromatografija, antioksidativnost
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1601; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

9.
10.
Vpliv izpostavljenosti različnemu okolju na kalivost semena nekaterih travniških rastlin
Ksenija Hvalec, 2010, diplomsko delo

Opis: Vpliv izpostavljenosti različnemu okolju na kalivost semena nekaterih travniških rastlin
Ključne besede: travniške rastline, seme, kalivost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 544; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici