| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Utemeljevanje simbolov in pragmatika v umetni inteligenci
Niko Šetar, 2020, magistrsko delo

Opis: Problem utemeljevanja simbolov se prvič pojavi leta 1990, njegova osnovna formulacija pa temelji na starejšem miselnem eksperimentu imenovanem kitajska soba. Slednji govori o tem, da lahko nek inteligentni akter obravnava nepoznane simbole na podlagi prepoznave vzorcev, brez da bi razumel pomen simbolov, ki jih obravnava, ali pomen rezultatov njegovih operacij s simboli. Za razumevanje tega, kar počne, bi moral biti zmožen te simbole utemeljiti, se pravi povezati abstraktni simbol z referentom, ki ga ta simbol predstavlja. Prvotni poskusi reševanja tega problema so se osredotočali predvsem na tako imenovane reprezentacionalistične pristope, ki poskušajo utemeljiti simbole v predstavah, ki jih ti simboli v akterju sprožijo na podlagi zaznav in izkušenj akterja. Kmalu se je pokazalo, da reprezentacija ni nujna za utemeljevanje, medtem ko je smiselno obdržati zaznave in izkušnje kot osnovo za utemeljevanje simbolov s konkretnimi, zaznavno dostopnimi referenti. Dodatni, univerzalno sprejet pogoj je tudi, da mora biti umetni akter, ki želi doseči tovrstno utemeljevanje utelešen, saj mu to omogoča interakcijo z okoljem. V letu 2005 avtorja Taddeo in Floridi izdata prelomen članek, v katerem izpostavita, da mora uspešen pristop k utemeljevanju zadostiti pogoju, ki zahteva, da umetni akter ob začetku postopka utemeljevanja simbolov ne sme vsebovati nikakršnih semantičnih virov, lahko pa vsebuje orodja, ki mu pomagajo pri razvoju semantike skozi utemeljevanje. Kasneje Bringsjord (2014) predstavi pogoj, da mora vsak teoretični poskus utemeljevanja simbolov voditi v akterjevo zmožnost razumevanja in sodelovanja v naravni komunikaciji, kar predpostavlja razumevanje pragmatike in ostalih jezikovnih sredstev višjega reda. Ob sprejetju teh pogojev lahko poskusimo orisati koherenten teoretični mehanizem za vzpostavitev utemeljevanja simbolov v umetnih akterjih, ki se sklicuje tudi na razvoj razumevanja in utemeljevanja materinega jezika pri otrocih, ter predvideva večfazno utemeljevanje, se pravi utemeljevanje kompleksnejših simbolov v že utemeljenih, enostavnejših simbolih. V končnem delu naloge poskušamo pokazati, da lahko takšen mehanizem utemeljevanja simbolov privede do razumevanja izbranih pragmatičnih sredstev: govornih dejanj, metafor in metonimij. V ta namen pregledamo sodobno teorijo govornih dejanj in človeško razumevanje metafor in metonimij. Pokažemo tudi, da so nižja sredstva, s pomočjo katerih lahko umetni akter razume pragmatično izražanje bodisi slovnična ali sintaktična, torej so lahko vnaprej vsebovana v umetnem akterju, ali pa semantično monosemijska, kar pomeni, da jih lahko akter utemelji enoznačno brez semantičnih dvoumnosti.
Ključne besede: Utemeljevanje simbolov, umetna inteligenca, semiotika, semantika, pragmatika, umetno učenje, reprezentacionalizem, utelešena teorija, utemeljevanja pragmatike, govorna dejanja, metafora, metonimija, monosemija
Objavljeno v DKUM: 16.09.2020; Ogledov: 721; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (401,33 KB)

2.
Empirične paremiološke raziskave tipov ekvivalentnosti in suprasemantičnih razlik v slovenščini in slovaščini
Peter Ďurčo, Matej Meterc, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: Slovensko in slovaško paremiologijo primerjamo s pomočjo Ďurčeve tipologije frazeoloških ustreznic in medjezikovnih suprasemantičnih razlik. Osnova za primerjavo je paremiološki minimum petdesetih najbolj poznanih slovenskih pregovorov, ki je nastal s široko demografsko raziskavo. Pogostnost slovenskih enot in njihovih slovaških ustreznic smo preverili v jezikovnih korpusih. Razmišljamo, kako so tipi suprasemantičnih razlik medsebojno povezani.
Ključne besede: jezikoslovje, semantika, slovenščina, slovaščina, paremiologija, frazeologija
Objavljeno v DKUM: 13.02.2018; Ogledov: 1345; Prenosov: 331
.pdf Celotno besedilo (389,39 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Slovensko špranja in sorodno
Metka Furlan, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Slovensko špránja ‘razpoka’ in hrvaško šprȁnja ‘trska’ se izvaja iz psl. nomena actionis *čь-pőrni (f.) ‘cepljenje’ prefigiranega glagola *čь-pőr-ti, ki je bil sinonimen s psl. *pőr-ti ‘bosti, ločevati, cepiti, parati’, prim. r. porótь, pórešь ‘parati’, sln. práti, pọrjem/pórjem ‘parati, trgati’.
Ključne besede: etimologija, besedotvorje, semantika, ekspresivna predpona, slovenščina, jezikoslovje
Objavljeno v DKUM: 06.02.2018; Ogledov: 854; Prenosov: 396
.pdf Celotno besedilo (619,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Protipomenskost v Trubarjevem Katehizmu z dvejma izlagama iz leta 1575
Irena Orel, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku bo z različnih vidikov osvetljena sistemska in besedilna raba protipomenskosti v Trubarjevem najbolj polemičnem besedilu, Katehizmu z dvejma izlagama (1575), ki dvojnost razlage poudarja že v naslovu, versko nasprotnost pa izraža tudi v Pridigi od stare prave inu krive vere, ki bo natančneje razčlenjena.
Ključne besede: slovenščina, zgodovina jezika, semantika, antonimi, protipomenskost, Katekizem z dvejma izlagama, Pridiga od stare prave inu krive vere, 16. st.
Objavljeno v DKUM: 29.01.2018; Ogledov: 1585; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (350,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
ŠTUDIJ PREFERENC TER ČUSTEV IN OBČUTKOV BARV TEKSTILIJ IN OBJEKTOV V INTERIERJU
Sanja Šafran, 2011, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, kako barve vplivajo na občutke in čustva človeka na splošno in v prostoru. Po kratkem opisu področja in opredelitvi diplomskega dela v uvodnem poglavju smo v drugem poglavju predstavili teoretične osnove. V tretjem, praktičnem delu diplomske naloge smo si do novih spoznanj pomagali z raziskavo. Kot merski instrument smo izbrali anketni vprašalnik. V uvodnem delu anketnega vprašalnika nas je zanimal spol, starost, izobrazba in zaposlenost anketirancev. Drugi del ankete je predstavljala pomenska skala (skala nasprotnih pojmov). Naš cilj je bil torej ugotoviti kako, določene barvne kombinacije (harmonije) v prostoru vplivajo na občutke in čustva ljudi glede na spol, starost, izobrazbo in zaposlenost. Raziskava je pokazala, da so ženske in moški zelo podobnega mnenja. Prav tako ni opaziti večjih razlik med starostnima skupinama. Do večjih odstopanj je prišlo pri izobrazbi, kjer so bili v večini podobnega mnenja anketiranci s končano srednjo in visoko šolo. Izstopali so tisti s končano višjo šolo. Prav tako je prišlo do večjih odstopanj pri zaposlenosti, kjer so bili v večini podobnega mnenja zaposleni anketiranci in študentje/dijaki. Izstopali so nezaposleni anketiranci. Na koncu smo primerjali še naše občutke in čustva z občutki in čustvi anketirancev ženskega spola, starih 20-25 let, študentov/dijakov, s končano srednjo šolo, ker tudi sami spadamo v to skupino in ker nas je zanimalo, kako podobni oziroma različni občutki se nam pojavljajo ob istih barvnih kombinacijah v prostoru. Ugotovili smo, da so naša mnenje zelo podobna, prihajalo je le do manjših odstopanj.
Ključne besede: barve, preference, semantika, občutki, interier
Objavljeno v DKUM: 13.10.2011; Ogledov: 2295; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (4,76 MB)

6.
Vloga kognitivne besedne semantike za človeka kot misleče bitje in prevajalca
Ana Serena Papa, 2009, diplomsko delo

Opis: Za temo diplomske naloge je bila izbrana vloga opisov besednih pomenov s pomočjo modelov kognitivne besedne semantike za prevajalca in prevajalsko dejavnost. Cilj raziskave je bil dokazati, da prevajalske veščine, kot jih opisuje in ugotavlja kognitivno prevodoslovje, lahko podpremo s pomočjo ugotovitev kognitivne besedne semantike. Z metodami abstrakcije in konkretizacije je bilo ugotovljeno, da so mrežni modeli kognitivne besedne semantike za opis besednih pomenov prevajalcu lahko v pomoč pri analizi izhodiščnega besedila, natančneje pri razumevanju književnih, praktično-sporazumevalnih in strokovnih besedilih; tako kot tudi pri sintezi ciljnega besedila, natančneje pri izboru ciljnih izrazov, kadar je ta otežen zaradi slovničnih in leksikalnih razlik med izhodiščnim in ciljnim jezikom ter zaradi stilističnih posebnosti izhodiščnega besedila, kar ponovno velja za književna, praktično-sporazumevalna in strokovna besedila. Pretežno eksplikativni postopki raziskave so bili ponazorjeni s konkretnimi primeri.
Ključne besede: prevodoslovje, prevajanje, spoznavno prevodoslovje, jezikoslovje, semantika, analiza, sinteza, mentalni procesi, strukture, diplomska dela
Objavljeno v DKUM: 20.11.2009; Ogledov: 3116; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (541,59 KB)

7.
8.
9.
Semantično usmerjeni generator prevajalnikov
Branko Šlamberger, 1992, diplomsko delo

Ključne besede: prevajalniki, semantika
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 1907; Prenosov: 0

10.
Verifikacija sinhronih vezij
Marjan Štrakl, 1992, diplomsko delo

Ključne besede: sinhrona vezja, operacijska semantika
Objavljeno v DKUM: 26.07.2007; Ogledov: 1929; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.78 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici