Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu je predstavljen izziv selitve proizvodnega procesa prenosnikov toplote, pri čemer je predmet obravnave predvsem lokacija skladišča gotovih izdelkov. Ponujata se dve možnosti, prva predvideva ohranitev skladišča na obstoječi lokaciji, druga pa selitev le-tega na novo. Analiza vsake in medsebojna komparacija vodi do utemeljitve za podjetje primernejše izbire. Rešitev danega problema je prva možnost, ki ne zahteva selitve skladišča gotovih izdelkov.
Ključne besede: projekt selitve, prenosnik toplote, skladišče gotovih izdelkov, fiksni stroški
Objavljeno v DKUM: 25.09.2018; Ogledov: 874; Prenosov: 32
Celotno besedilo (780,50 KB)

Opis: V zadnjih desetletjih se zaradi povečanih migracijskih tokov v vrtce in šole vključuje vse več otrok priseljencev. Diplomsko delo z naslovom Razvijanje strpnosti do priseljencev preko slikanice v predšolskem obdobju vsebuje teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo najprej opisali priseljence, ki živijo v Sloveniji in kako je, kadar tujina kar naenkrat postane njihov novi dom. Nekaj besed smo namenili temu, kako v naši državi poskrbimo in vključujemo otroke priseljence v vzgojo in izobraževanje. V vsakdanjem življenju se srečujemo tako s predsodki kot z diskriminacijo, ki smo ju opisali, prav tako pa smo dali poudarek na strpnost in navedli primere, na kakšen način jo predstaviti in razvijati pri predšolskem otroku. Otroci priseljenci se seznanijo z novim (tujim) jezikom, ko pridejo v drugo državo, in to lahko povzroči velike težave, zato smo podali predloge, kako jim slovenščino predstaviti na čim bolj prijazen in pozitiven način. Del teoretičnega dela posvetimo tudi slikanici, ki smo jo s pomočjo različnih avtorjev tudi opisali. Slikanice so v vrtcu zelo dobrodošle, saj z njimi otrokom razložimo odgovore na različna vprašanja. V poglavju Strpnost na primeru sodobne mladinske književnosti smo navedli nekaj del mladinske književnosti, ki pripomorejo k temu, da se otroci seznanijo z medkulturnostjo, drugačnostjo, ki vlada med nami, in da razvijajo strpnost do različnosti v vrtcu. V zaključku smo nekaj povedi namenili še drugačnosti in kako se ta kaže v slikanici. Za medkulturno vzgojo v vrtcu smo izbrali naslednje slikanice: Elmer (McKee 1995), Kulturna izmenjava (Isol 2014), Žabec in tujec (Velthuijs 1997), Moji odeji (Kobald 2014) ter Drugačen (Cave 2001). Pri izbranih slikanicah smo se osredotočili predvsem na to, da so bile kakovostne, primerne starostni stopnji otrok, predvsem, da so ustrezale kriterijem našega dela. Praktični del je bil narejen v vrtcu, ki je po sestavi glede na prebivalstvo specifičen zaradi izpostavljenosti priseljencev iz bivše Jugoslavije. Zadali smo si pet predpostavk, ki smo jih s pomočjo izbranih slikanic potrdili oziroma zavrgli. Slikanice, ki smo si jih izbrali za medkulturno vzgojo v vrtcu, smo analizirali, opisali besedilo in posamezne ilustracije. Opisali smo tudi naslovnico, vezne liste in notranjo naslovnico ter odnos med besedilom in ilustracijami. Prav tako nismo pozabili na literarne prvine v slikanici ter na pred tem napisana vprašanja, ki smo jih otrokom postavili pred ali po pripovedovanju slikanice. Po prebrani zgodbi smo z otroki izvedli različne dejavnosti ter vse skupaj na koncu tudi analizirali.
Ključne besede: predšolski otrok, priseljenci, selitve, medkulturnost, slikanica, strpnost
Objavljeno v DKUM: 18.07.2017; Ogledov: 1589; Prenosov: 314
Celotno besedilo (1,94 MB)

Opis: V diplomskem delu sem se lotil raziskovanja problema in obravnave razpada Jugoslavije v izbranih treh romanih Dževada Karahasana in enem esejskem delu. To so romani: Nočni shod (Noćno vijeće), Sara in Serafina (Sara i Serafina) Šahrijarjev prstan (Šahrijarov prsten) ter esejsko delo Dnevnik selitve (Dnevnik selidbe). V diplomskem delu sem vzel v obzir predvsem pisateljevo življenje v Sarajevu med okupacijo, kar ga je odločilno zaznamovalo, ter težavo, ki nikoli prej ni predstavljala ovire, jo je pa postavila z začetkom vojne, to je vprašanje narodnosti. Pisatelja sem izbral, ker je primeren zaradi obeh razlogov: kot poročevalec o grozotah vojne, saj jih je občutil na svoji koži, in kot poznavalec vprašanja narodnosti, saj je njegova soproga srbske nacionalnosti. Ta nacionalna razklanost, ki nikoli prej ni predstavljala ovire, je vodilni motiv v njegovih romanih. V izbranih romanih in eseju je prikazano stanje v Bosni in Hercegovini pred in med vojno. Prikazan je psihološki profil protagonistov, ki čakajo na katastrofo, njihova predvojna bojazen, pisateljevo videnje stanja, kakršno je, predvsem v Sarajevu in Bosni in Hercegovini, ter iskanje odgovora na vprašanje, kako je to mogoče preseči in premagati. V dveh delih je glavni protagonist pisatelj sam, ki subjektivno opisuje dogodke v svoji državi, v ostalih delih pa sta vodilna lika izseljenec, ki se v Bosno in Hercegovino vrne po petindvajsetih letih in skuša razumeti, kaj se dogaja v državi, ter starejša gospa, ki nikakor noče zapustiti svojega doma in raje živi pod okupacijo, kot pa da bi zapustila in potem pogrešala svoj dom. Diplomska naloga obravnava življenje v Sarajevu in po drugih mestih, ki jih je vojna še posebej prizadela, odnose ljudi med vojno ter pojavnost groteske v izbranih delih Dževada Karahasana.
Ključne besede: Dževad Karahasan, Nočni shod, Sara in Serafina, Šahrijarjev prstan, Dnevnik selitve, razpad Jugoslavije, vojni roman, groteska.
Objavljeno v DKUM: 18.05.2011; Ogledov: 3152; Prenosov: 210
Celotno besedilo (504,33 KB)