1. Zaščitne naprave in koordinacija zaščit na srednjenapetostnem omrežju v industrijskem okolju : magistrsko deloGašper Kink, 2022, magistrsko delo Opis: Za čim boljšo kakovost električne energije in kontinuirano dobavo porabnikom je pomembno, da sistemski operaterji pravilno upravljajo s proizvodnjo in prenosnimi vodi. Kljub vodenju pa zaradi različnih razlogov oz. naravnih in človeških napak prihaja do motenj v omrežju. Za minimizacijo okvarnih stroškov in materialne škode se poslužujemo različnih zaščitnih naprav. Da morebitne izklope omrežij zmanjšamo na kar se da majhno območje (območje priključenih porabnikov, je pomembno, da so uporabljene zaščitne naprave pravilno korigirane in nastavljene, v nasprotnem primeru imamo v omrežju nepotrebne izpade in nezadovoljne odjemalce. V tej nalogi se bomo osredotočili na distribucijsko omrežje srednje napetosti in zaščite, ki se uporabljajo na tem napetostnem nivoju. Opisan bo primer renovacije tovarne, ki je kot odjemalec priključena neposredno na srednjenapetostno omrežje, in postopek nastavljanja zaščitnih relejev.
Ključne besede: distribucija, srednjenapetostni nivo, selektivnost, zaščita
Objavljeno v DKUM: 01.04.2022; Ogledov: 932; Prenosov: 71
 Celotno besedilo (5,31 MB) |
2. Koordinacija nizkonapetostne nadtokovne zaščite s programskim orodjem SIMARIS designMiha Rupnik, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu obravnavamo problematiko koordinacije nadtokovne zaščite, pri čemer je glavni cilj izboljšati selektivnost v obstoječem nizkonapetostnem omrežju. V skladu s podano topologijo omrežja z uporabo programskega orodja SIMARIS Design izdelamo enopolno shemo in koordinirano nastavimo uporabljene nadtokovne sprožnike Siemensovih odklopnikov. Zaradi neustrezno izbrane opreme ni možno zagotoviti popolne selektivnosti, je pa le-ta dosežena v večjem delu omrežja. Za doseganje selektivnosti v celotnem omrežju predlagamo uporabo modulov, ki omogočajo signalno povezovanje.
Ključne besede: koordinacija zaščite, selektivnost, nadtokovna zaščita, nizkonapetostni odklopnik, nizkonapetostno omrežje.
UDK: 621.3.027.2(043.2)
Objavljeno v DKUM: 26.01.2018; Ogledov: 1767; Prenosov: 184
Celotno besedilo (3,08 MB) |
3. VPLIV OBRATOVALNIH POGOJEV NA HITROST PRENOSA VODE PRI PROCESU OSMOZEVeronika Kolar, 2016, diplomsko delo Opis: Osmoza je membranski proces, ki mu zadnja leta posvečajo veliko pozornosti, še posebej zato, ker predstavlja možnosti za boljše in predvsem bolj ekonomično pridobivanje pitne vode ter ponovno uporabo industrijskih in odpadnih voda. Pri prenosu snovi je pomembna pravilna izbira vhodne in gonilne raztopine, saj proces osmoze izkorišča razliko v osmotskem tlaku med dvema raztopinama. Namen diplomskega dela je bil določiti vpliv različnih obratovalnih pogojev na prenos snovi skozi asimetrično membrano med procesom osmoze. Uporabili smo biomimetične membrane z vgrajenimi proteini akvaporini, za katere je značilno, da omogočijo hitrejši pretok molekul vode skozi membrano in hkrati zmanjšajo povratni tok topljenca v vhodno raztopino. V prvem delu smo določali vpliv uporabe treh različnih gonilnih raztopin, in sicer vodne raztopine NaCl, CaCl2 in MgCl2. Hkrati smo spremljali tudi spremembe glede na različne koncentracije raztopine NaCl. Gonilne raztopine, ki so imele za topljenec soli z višjo molsko maso in večjim premerom ionov, to sta v našem primeru CaCl2 in MgCl2, so imele manjši povratni tok topljenca skozi membrano, kar je ena izmed lastnosti dobrih gonilnih raztopin. Višje koncentracije raztopin pa so rezultirale višji pretok molekul vode skozi membrano. Višji pretok vode skozi membrano smo opazili tudi pri procesu osmoze, kjer je aktivna stran membrane bila v stiku z gonilno raztopino. Hitrost pretoka raztopin na vsaki strani membrane je tudi eden izmed obratovalnih parametrov, ki smo ga spreminjali in spremljali vpliv na prehod vode skozi asimetrično membrano. Eksperimenti so bili izvedeni pri dveh različni pretokih raztopin, in sicer, 50 mL/min in 70 mL/min. Ugotovili smo, da ob spremenjenih pretokih, ne pride do bistvenih sprememb pri fluksu vode in povratnemu toku topljenca. Ravno tako, smo vpliv hitrosti pretoka spremljali med mašenjem membrane z alginatom, kjer tudi ni prišlo do sprememb v prenosu snovi skozi membrano. Na koncu smo s pridobljenimi meritvami določili koeficient permeabilnosti A in koeficient selektivnosti B, kjer smo ugotovili, da sta dosti bolj odvisna od obratovalnih pogojev kot sama hitrost snovi skozi membrano
Ključne besede: osmoza, biomimetične membrane, gonilna raztopina, permeabilnost, selektivnost
Objavljeno v DKUM: 30.09.2016; Ogledov: 1454; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,84 MB) |
4. SELEKTIVNOST KOT POGOJ ZA OBSTOJ DRŽAVNE POMOČIMaruša Neuberg, 2016, diplomsko delo Opis: Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo, 1. maja 2004, s Pogodbo o delovanju Evropske Unije, postala del notranjega trga, opredeljenega kot »območje brez notranjih meja, na katerem je v skladu z določbami Pogodb zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala.«. Kot država članica se mora vzdržati ravnanj, ki bi bila nezdružljiva z notranjim trgom. Eno teh so ravnanja, ki bi utegnila izkrivljati konkurenco med državami. Ker je vsaki državi v interesu, da so njena podjetja na trgu konkurenčna, da so njihova tržna tveganja nizka, da se rast domačega gospodarstva veča in podobno, se države pogosto obračajo k podeljevanju državnih pomoči domačim podjetjem, ki pa niso v skladu s pravom Evropske unije in so kot takšne prepovedane.
Posamezno ravnanje oziroma ukrep se lahko šteje kot državna pomoč, če izpolnjuje pet kumulativno določenih pogojev, in sicer: pomoč mora dodeliti država ali mora biti kakorkoli dodeljena iz državnih oziroma javnih sredstev, iti mora za pomoč v smislu gospodarske prednosti oziroma koristi, dodeljena mora biti selektivno, izkrivljati mora konkurenco ali bi le-to zgolj lahko izkrivljala ter pomoč mora prizadeti ali bi lahko prizadela trgovino med vsaj dvema državama članicama. Pogoj selektivnosti velja za enega od zahtevnejših pogojev za presojo in v osnovi pomeni, da ukrep s favoriziranjem nekaterih podjetij ali branž oziroma sektorjev, zanje vzpostavi določene gospodarske ugodnosti, ki niso na razpolago vsem relevantnim podjetjem v državi članici in lahko pravno ali dejansko privedejo do neutemeljenega razlikovanja med relevantnimi podjetji.
To diplomsko delo sicer predstavi osnoven vpogled v urejenost državnih pomoči, ki služi lažjemu razumevanju nadaljnje vsebine. V svojem bistvu se osredotoča na kriterij selektivnosti in področja, ki so velikokrat sporna ali celo ponesrečeno zamešana. Razširja splošno razlago selektivnosti in jo ločuje od prednostnih in splošnih ukrepov. V zvezi z razlikovanjem med selektivnimi in splošnimi ukrepi, razlaga funkcijo utemeljenosti z naravo ali splošno shemo sistema, kar omogoča tudi dober vpogled v materijo selektivnih davčnih ukrepov. Diplomsko delo skozi teorijo pravnih strokovnjakov in aktualno prakso razmejuje med geografsko in materialno selektivnostjo in skozi prakso razlaga njun razvoj in spremembe. Opredeljuje, kaj pomeni objektivnost koncepta državnih pomoči in kako to vpliva na pogoj selektivnosti.
Ključne besede: državna pomoč, selektivnost, materialna selektivnost, geografska selektivnost, objektivni koncept državnih pomoči, splošni ukrepi, splošna shema sistema, tri-stopenjska analiza, notranji trg, člen 107 (1) PDEU
Objavljeno v DKUM: 23.05.2016; Ogledov: 1591; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,09 MB) |
5. Industrijsko uporabni organski polimerni spektralno selektivni premazi za sončne toplotne zbiralnikeMiha Steinbücher, 2015, doktorska disertacija Opis: Sončna toplotna energija se v južni Evropi in Sredozemlju kaže kot najbolj sprejemljiv vir obnovljive energije. Za njeno množično uporabo je potrebno razviti visoko zmogljive, trajne in cenovno ugodne materiale. To delo obravnava organske polimerne premaze, namenjene sončnim toplotnim zbiralnikom, ki izpolnjujejo zgoraj naštete pogoje.
Črne od debeline odvisno spektralno selektivne premaze (thickness sensitive spectrally selective (TSSS)) in od debeline neodvisno spektralno selektivne premaze (thickness insensitive spectrally selective (TISS)) smo zasnovali na tehnologiji silanskega oplaščenja anorganskih pigmentov. Razvili in optimizirali smo TSSS premaz, ki izpolnjuje vse zastavljene zahteve in ga je mogoče nanašati z uveljavljenimi industrijskimi metodami nanosa premazov. Njegovo trajnost je potrdil neodvisni zunanji laboratorij. Povezali smo površinske lastnosti utrjenega filma premaza z njegovo selektivnostjo in tako nadgradili predhodno vedenje o spektralno selektivnih premazih.
Optimizirali smo črne in barvne TISS premaze. Pokazali smo povezavo med kemizmom poliola v poliuretanskih spektralno selektivnih premazih in njihovo selektivnostjo. V TISS premazih smo kot prvi uporabili organske pigmente za dosego višje barvne jakosti.
Razvili smo fluoropolimerne TSSS premaze. Fluoropoliuretanski TSSS premazi so zaradi visoke selektivnosti in nižje temperaturne odpornosti primerni le za nišne aplikacije, kot so fasadni sončni toplotni sprejemniki. V te namene smo, spet kot prvi z uporabo organskih pigmentov v TSSS premazih, razvili visoko zmogljive modre premaze. Pokazali smo možnost razvoja termoplastičnih fluoropolimernih TSSS premazov.
Z uporabo silansko oplaščenih črnih in organskih modrih pigmentov ter posledično optimizacijo faktorja polnjenja premaza smo razvili visoko zmogljive in trajne modre silikonpoliestrske TSSS premaze.
Razviti premazi, ki so primerni za industrijsko uporabo, omogočajo izdelavo cenovno ugodnih, zmogljivih in trajnih sončnih toplotnih zbiralnikov. Znanje, pridobljeno pri njihovem razvoju, pa omogoča razlago predhodno neznanih ali nepojasnjenih lastnosti spektralno selektivnih premazov.
Ključne besede: Spektralna selektivnost, Premaz, Pigmenti, Veziva, Sončni toplotni zbiralnik, Toplotne tehnologije
Objavljeno v DKUM: 15.07.2015; Ogledov: 2653; Prenosov: 317
Celotno besedilo (13,14 MB) |
