Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Problem selektivnega laserskega sintranja, je degradacija okoliškega prahu, kateri se dogaja pri izdelavi ob povečani temperaturi. Zaradi degradacije se lahko pri novi izdelavi meša samo v omejen razmerju (50 – 70 %) z novim prahom, če želimo doseči konstanto kakovost izdelkov. Ker se selektivno lasersko sintranje običajno uporablja za posamično izdelavo kompleksnih modelov, prototipov in manjših serij plastičnih izdelkov, je le redko delovni prostor stroja med izdelavo več kot 30 % zapolnjen z volumnom dejanskih izdelkov. Zaradi tega neuporabljen degradiran prah ostaja pri ponovnih zagonih stroja in ga pri običajni uporabi stroja za SLS ni mogoče v celoti porabiti. Povečanje zasedenosti delovnega prostora z volumnom serijskih kosov bo povečal povprečen čas izdelave izdelka v posamičnem zagonu. To povečanje časa se bo pri raziskovalnem delu ovrednotilo in s tem določilo smernice za določanje cene serijskega kosa.
Ključne besede: selektivno lasersko sintranje, izkoristek, prah, zasedenost
Objavljeno v DKUM: 25.10.2017; Ogledov: 1485; Prenosov: 62
Celotno besedilo (1,75 MB)

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zamisel izdelave nove konstrukcije priponk na zaščitnih očalih, ki se uporabljajo pri vsakodnevnem varovanju oseb. Prototip je zamisel k boljši souporabi zaščite, ki nam omogoča dvojno varovanje z enim izdelkom. Naredila se je stroškovna analiza izdelave prototipa na selektivnem laserskem sintranju in za klasični postopek brizganja plastike. Rezultati študije prikazujejo, da je za manjše serije bolj primerno selektivno lasersko sintranje kot klasični postopki brizganja plastike.
Ključne besede: slojevita tehnologija, selektivno lasersko sintranje, izdelava prototipa, priponke zaščitnih očal, poliamid
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 1222; Prenosov: 55
Celotno besedilo (2,04 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko izdelave digitalnega 3D-modela figure, pri čemer uporabimo kot vhodni podatek 2D-sliko figure samo v enem pogledu. Z obzirom na prepoznavnost figure izdelamo 3D-model, ga dodelamo po željah stranke in pripravimo za izdelavo. Sledi izbira primerne izdelovalne tehnologije in izdelava fizičnega 3D-modela. Najpogosteje uporabimo komparativno metodo in tako sproti popravljamo in dodelujemo figure. Ugotovimo, da je za takšne izzive potrebne veliko prakse in poznavanja različnih programskih oprem.
Ključne besede: Digitalizacija, 3D-model, modeliranje, konstruiranje, percepcija, selektivno lasersko sintranje.
Objavljeno v DKUM: 19.02.2016; Ogledov: 1583; Prenosov: 150
Celotno besedilo (4,59 MB)

Opis: Uvod. Vstavitev pedikularnih vijakov s prostoročno tehniko je povezana z zapleti zaradi nepravilne postavitve vijaka, predvsem s poškodbo in prebojem pedikla. To tveganje je mogoče delno zmanjšati z uporabo diaskopije. Natančnost vstavitve vijakov poveča navigacija, katere glavne pomanjkljivosti so visoka cena, daljši čas operativnega posega in večje tveganje za okužbo med posegom. Alternativo, ki bi lahko odpravila večino navedenih pomanjkljivosti, predstavlja metoda hitre izdelave prototipov, s katero je mogoče izdelati posamezniku prilagojene vodilne šablone, ki omogočajo optimalno postavitev vijakov. Od leta 1998 je bilo izvedenih nekaj raziskav, v katerih so z uporabo vodilnih šablon predvsem na kadavrih in tudi klinično relativno uspešno vstavljali pedikularne vijake. Najnatančnejšo vstavitev vijakov so zagotavljale šablone, ki so se kot odlitek prilegale dorzalnim delom hrbtenice in so omogočale vstavljanje le enega vijaka hkrati. Ob tem je bila za natančno namestitev šablone potrebna obsežna preparacija mehkih tkiv. Pri nas smo izvedli klinično raziskavo, v okviru katere smo izdelali šablone, ki ne zahtevajo obsežne preparacije mehkih tkiv in omogočajo hkratno vstavljanje vijakov na več nivojih. Metodo smo primerjali s prostoročno tehniko pod RTG-nadzorom. V raziskavo smo prvič vključili tudi križnično hrbtenico. Namen. Razvoj večnivojske vodilne šablone za vstavitev pedikularnih vijakov v ledveno in križnično hrbtenico, ki bo omogočala optimalno postavitev pedikularnih vijakov in bo natančnejša od prostoročne tehnike pod RTG-nadzorom. Preiskovanci in metode. V prospektivni klinični raziskavi primerov s kontrolami smo analizirali 24 preiskovancev, predvidenih za zatrditev dveh ali več vretenc na ledvenem in prvem križničnem nivoju. V vsaki skupini smo vstavili 72 vijakov. Pri 11 osebah smo uporabili 17 večnivojskih šablon. Izdelali smo jih individualno na podlagi predoperativnih CT-posnetkov s postopkom selektivnega laserskega sintranja, tako da so natančno nasedale na fasetne sklepe. Šablono so sestavljali kanali, ki so pod optimalnim kotom usmerjali pedikularni vijak natančno skozi središče pedikla. V skupino, predvideno za vstavitev pedikularnih vijakov s prostoročno tehniko pod RTG-nadzorom, smo vključili 13 oseb. Operativni poseg smo v obeh skupinah izvedli v enakih pogojih, merili smo celotni čas posega in čas trajanja efektivnega RTG-sevanja. Po operativnem posegu smo posneli CT, na podlagi katerega smo opravili meritve in statistično analizo prebojev pediklov ter teles vretenc za obe skupini. Po istem principu smo analizirali relativni odmik in odmik ter odklon vijakov od optimalnega položaja. Ocenili smo natančnost postopka izdelave in uporabe šablone. Za obe skupini smo primerjali čas trajanja efektivnega RTG-sevanja in čas celotnega operativnega posega. Rezultati. Skupna pojavnost preboja pediklov in vretenc je bila pri uporabi vodilne šablone (6/72) statistično značilno nižja (p < 0.001) kot pri kontroli (29/72). Relativni odmik (p = 0.033), sredinski odklon (p = 0.003) in trajanje efektivnega sevanja na posamezen vijak (p = 0.02) so bili značilno manjši pri skupini z uporabo šablon. Pri transverzalnem odmiku in odklonu ter sredinskem odmiku nismo izmerili statistično značilnih razlik med obema skupinama. Prav tako ni bilo značilnih razlik pri izbiri dolžine vijakov in pri trajanju operativnega posega na nivo. Za nivo S1 smo ugotovili statistično značilno razliko v skupnem številu prebojev pedikla in vretenca (šablona: 1/10, kontrola: 10/16, p = 0.014). Značilnih razlik ni bilo pri izoliranem številu prebojev pedikla, v sredinskem odmiku, transverzalnem odmiku in odklonu, relativnem odmiku ter razliki v dolžini vijakov. Pri uporabi šablone za nivo S1 smo ugotovili značilno manj sredinskega odklona (p = 0.003) in števila prebojev vretenca (p = 0.037). 19 od 72 (26 %) vijakov v celotni skupini z uporabo vodilnih šablon je bilo napačno postavljenih; za nivo S1 je bilo takih vijakov 8 od 10 (80 %). Zaključki. Upora
Ključne besede: Preboj, poškodba, prostoročna tehnika, RTG-nadzor, navigacija, odmik, odklon, selektivno lasersko sintranje
Objavljeno v DKUM: 10.11.2014; Ogledov: 2968; Prenosov: 241
Celotno besedilo (5,18 MB)

Opis: Predložena doktorska disertacija obravnava aktualno področje slojevitih tehnologij, s poudarkom na tehnologiji selektivnega laserskega sintranja. Selektivne prostorske strukture predstavljajo inovativni koncept generiranja lahkih izdelkov, ki z odprto-celično ali zaprto- celično strukturo izkoriščajo potencial ponujene geometrijske svobode V okviru izvajanja eksperimenta je bilo določeno izvedljivo območje premerov nosilcev prostorskih struktur, ki so omejene med 3-kratnik in 8-kratnik nazivnega premera laserskega žarka. Uvodne meritve na epruvetah z masivno strukturo in na epruvetah z izdelano prostorsko strukturo so izkazale izrazito tehnološko anizotropijo, kjer je razvidna razlika med natezno trdnostjo epruvet izdelanih v Z smeri in trdnostmi epruvet izdelanih v X in Y smeri. Analiza prelomnih mest epruvet je razkrila, da je vzrok za identificirano tehnološko anizotropijo predvsem v nepopolnih spojih med posameznimi izdelavnimi plastmi v smeri izdelave oziroma rasti izdelka, ki so, kot ugotovljeno na podlagi izvedenih simulacij z metodo končnih elementov, predvsem posledica premajhnih vnosov energije. Segmentacija epruvete na osrednji in vprijemni del je omogočila tehnološko vzdržen selektivni vnos energije, kjer so bile poprej uporabljene epruvete vnovič izdelane s povišanim vnosom energije v osrednjem delu z izdelano prostorsko strukturo. Ponovitev meritev nateznih trdnosti je potrdila, da lahko zaradi intenzivnejšega hlajenja selektivnih prostorskih struktur, ki so v procesu izdelave obdane z izdelavnim materialom v praškasti obliki, že zgolj s spremembo vnosa energije bistveno prispevamo k izboljšavi vezi med posameznimi sloji, s čimer minimiziramo tehnološko anizotropijo. Alternativno, je na nivoju izdelka s podrejeno oblikovano osnovno celico v eksperimentu prikazana rešitev, ki v funkciji osnovnega gradnika prostorske strukture z inverzno anizotropnimi lastnostmi izniči vpliv tehnoloških parametrov in tehnološko anizotropijo. Minimizirana in v nekaterih primerih celo izničena tehnološka anizotropija, je v okviru naloge omogočila oblikovanje analitičnega modela za napovedovanje nateznih napetosti v odvisnosti od raztezka, ki potrjuje zadano tezo in predstavlja končni rezultat te doktorske disertacije.
Ključne besede: selektivno lasersko sintranje, selektivne prostorske strukture, selektivni vnos energije, lahki nosilci, tehnološka anizotropija
Objavljeno v DKUM: 04.02.2014; Ogledov: 2617; Prenosov: 144
Celotno besedilo (3,65 MB)