| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 54
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
RECENT THEORIES ON THE EVOLUTION OF LANGUAGE
Tina Guberinič, 2009, diplomsko delo

Opis: Ljudje nismo edini, ki komuniciramo. Ravno nasprotno, vsa živa bitja imajo razvit nek način komuniciranja. Vendar pa je človeški jezik v primerjavi z ostalimi komunikacijskimi sistemi veliko bolj kompleksen in edinstven. Ljudje smo sposobni iz omejenega števila glasov ustvariti neomejeno število izrazov. Človeška komunikacija v nasprotju z živalsko, instinktivna, nastaja zavestno in je nepredvidljiva. Zato lahko trdimo, da je človek edina vrsta, ki pozna jezik. Obstaja veliko teorij, zakaj so ljudje začeli govoriti, saj igra jezik pomembno vlogo na različnih področjih družbenega življenja. Pojava jezika je človeški vrsti prinesla mnogo prednosti. Bolje so lahko koordinirali lov in nabiranje hrane, različne generacije so si preko jezika izmenjavale pomembne informacije, boljši govorci so imeli boljše možnosti za razmnoževanje in s tem več potomcev. Nekateri avtorji primerjajo človeški govor s fenomenom socialnega negovanja, ki ga je moč najti pri primatih. Oboje služi ohranjanju prijateljstva in širjenju socialne mreže. Težko je ugotoviti, kako je jezik nastal. Darwin je predvideval, da je jezik preddispozicija v možganih, podobno, kot so instinkti pri živalih, ki pridejo do izraza, kadar se pojavi stimulacija iz okolja. Pinker in Bloom sta trdila, da se je jezik razvil z naravno selekcijo. Nekateri nevrološki procesi, ki so pomembni za razvoj jezika, so se lahko razvili iz struktur, ki jih je moč najti tudi pri primatih. Vendar pa je zelo verjetno, da se deli jezika niso razvili s selekcijo, temveč z eksaptacijo kognitivnih struktur pomembnih za lov, nabiralništvo, izdelavo orodja itd., torej kot stranski produkt nekih drugih kognitivnih struktur. Če proučimo različne sodobne teorije o nastanku jezika, lahko trdimo, da odgovor na vprašanje, kako je le ta nastal, leži nekje med selekcionističnim in eksaptacijskim pogledom.
Ključne besede: evolucija, naravna selekcija, adaptacija, eksaptacija, socialna inteligenca, kulturna evolucija
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 1980; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (539,99 KB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici