| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Geografska variabilnost prvega spodnjega meljaka dinarske voluharice, Dinaromys bogdanovi (Martino in Martino, 1922) (Rodentia, Mammalia).
Danijela Satler, 2009, diplomsko delo

Opis: Pri dinarski voluharici, Dinaromys bogdanovi, sem z določanjem 18 oslonilnih točk na prvem spodnjem meljaku opravila univariatno in multivariatno statistično analizo starostne variabilnosti, sekundarnega spolnega dimorfizma in geografske variabilnosti. Analizirala sem vzorec 216 osebkov iz 31 lokalitet, ki so bile razdeljene v južno (S), centralno (C) in zahodno (W) geografsko regijo. Enosmerna analize variance je potrdila prisotnost starostne variabilnosti, saj so se pokazale statistično značilne razlike med osebki različnih starostnih razredov, ne pa tudi sekundarnega spolnega dimorfizma, saj v prvem spodnjem meljaku ni razlik med samci in samicami. Glede na visok odstotek (93,58%) pravilno uvrščenih osebkov v klasifikacijski analizi in statistično značilnem razlikovanju med osebki treh geografskih vzorcev, je prekrivanje morfometričnih prostorov pokazalo signifikantne razlike le med osebki zahodne in južne regije. Z diskriminantno analizo zato ne morem potrditi, da znotraj rodu Dinaromys obstajata dve ločeni podvrsti; Dinaromys bogdanovi bogdanovi in Dinaromys bogdanovi grebenscikovi. Proučevanje oblike prvega spodnjega meljaka, na osnovi krivljenj oslonilnih točk, pa je potrdilo oblikovne razlike med osebki vseh treh geografskih regij.
Ključne besede: dinarska voluharica, Dinaromys bogdanovi, prvi spodnji meljak, starostna variabilnost, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost.
Objavljeno: 22.04.2009; Ogledov: 3202; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

5.
SEGMENTACIJA TRGA UPORABNIKOV MOBILNIH TELEFONOV ZNAMKE MOTOROLA
Robert Dežman, 2009, diplomsko delo

Opis: Segmentiranje trga uporabnikov mobilnih aparatov znamke Motorola je delo, ki je nastajalo v daljšem časovnem obdobju in sicer med septembrom 2007 in majem 2008. Prineslo je kar nekaj zanimivih ugotovitev iz področja mobilne telefonije, o katerih do sedaj nisem razmišljal, saj sem gledal na trg skozi oči prodajalca in se nisem postavljal v kožo uporabnika. Vedeti je potrebno, kaj potrebuje povprečni uporabnik mobitela. Moje gledanje na mobilne aparate je pristransko saj sem tehničen človek, ki išče popolnoma druge stvari pri mobilnih aparatih. Z omenjeno raziskavo trga pa sem pridobil podatke, ki bodo meni in našemu podjetju v pomoč pri nadaljnjem delu. Najbolj me je razveselilo dejstvo, da obstaja trg mogočih uporabnikov kateri ni zanemarljiv. Če ga primerjam z trgom rednih uporabnikov je le ta večji za več kot 3 krat. Predvsem je tu prostor pri ženski populaciji, medtem, ko moški niso toliko navdušeni nad mobilnimi aparati Motorola in potrebujejo več osebnega prepričevanja. Motorola je dobro zapisana v regijah in mestih ob meji z Italijo in Avstrijo, medtem, ko smo izredno šibki v osrednji Sloveniji in dolenjski regiji. Ker živi tu največji del prebivalstva, bo potrebno vložiti veliko moči (sredstev in dela). Osredotočiti se je potrebno na najmlajšo skupino od 15 do 25 let, saj bo ta skupina v prihodnosti tvorila jedro naših kupcev. Ta skupina je zelo zahtevna, saj ima tehnično znanje in poznavanje tujih jezikov (nima jezikovnih ovir), hkrati pa se je pokazala kot najmanj pripadna blagovnim znamkam. Smer razvoja mobilnih aparatov gre v tako imenovane »multifunkcijske« naprave, katere morajo nuditi veliko storitev (kvalitetni fotoaparat, kvalitetni zaslon na dotik). Uporaba storitev, katere ponujajo operaterji, počasi a vztrajno rastejo. Do sedaj je namreč polno izkoriščena le funkcija govora. Od omenjenih ostalih storitev pa so priljubljene storitve vezane na zabavo. Zaradi omenjenih funkcij je postala baterija najšibkejši člen mobilnih aparatov. Zato se bo v prihodnosti potrebno osredotočiti na vzdržljivost baterije, le ta bo namreč pokazatelj kvalitete mobilnih aparatov. Za dosego teh zahtev pa je potrebna nova tehnologija in novi materiali. Proizvajalci pospešeno vlagajo denar v rešitev tega problema in tisti, ki bo prvi uspel, si bo zopet ustvaril prednost na trgu. Mobilni aparat je redek izdelek, ki spremlja človeka od rojstva pa do smrti, zato se je potrebno posvetiti tudi skupini starejših ljudi in pa najmlajših. To je možno z malimi popravki, kot so velike črke in številke dohodnih klicev, ter svetlobnimi efekti in barvnimi kombinacijami mobilnih aparatov.
Ključne besede: segmentacija, množično trženje, mikrotrženje, primarni podatki, sekundarni podatki, interni podatki, eksterni podatki, operater, mobilni aparat, intervju, raziskava trga, trg mobilnih aparatov, segmentacijska osnova
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 3134; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (873,66 KB)

6.
Fersped v funkciji evropskega logističnega operaterja
Ervin Bužan, 2009, magistrsko delo

Opis: Špedicija oziroma klasični špediterji obstajajo že od prvih pojavov denarja in trgovine. Z razvojem novih tehnologij (železnica, cestna vozila) so se razvijali in rasli tudi špediterji. Skozi stoletja je klasična špedicija predstavljala glavnega organizatorja prometnih storitev. S pojavom novejših transportnih tehnologij (paletizacije, kontejnerizacije, RO-RO, FO-FO, LO-LO, bimodalne in Huckepack transportne tehnologije) in naglo rastjo mednarodne trgovine, so se bili špediterji prisiljeni prilagajati novim zahtevam naročnikov po hitrem, varnem, zanesljivem in cenovno ugodnem premeščanju blaga. Z naraščanjem globalne trgovine se spreminjajo tudi akterji. K nam prihajajo velika internacionalna podjetja, domača podjetja se iz nacionalnih podjetji spreminjajo v mednarodna oziroma globalna podjetja. Z razvojem informacijskih tehnologij, ki je na eni strani olajšala trgovanje in pospešila izmenjavo, na drugi pa ta tehnologija predstavlja platformo za nove storitve in pomoč pri izpolnjevanju zahtev naročnikov, po optimalni in celoviti logistični storitvi. V kolikor želijo klasični špediterji preživeti se morajo preoblikovati. Preobrazba iz klasičnih špediterjev v logistične operaterje je nujna, saj lahko le tako zadovoljujejo zahtevo naročnikov po celoviti logistični storitvi »od vrat do vrat«. Podobno usodo klasičnih špediterjev je doživljalo tudi podjetje Fersped d.d. Od same ustanovitve je opravljalo dejavnosti klasičnega mednarodnega železniškega špediterja, z velikim poudarkom na carinskem posredovanju. Svojo prvo preobrazbo je doživelo leta 1991 z osamosvojitvijo Slovenije in izgubo enotnega jugoslovanskega tržišča, drugo pa z vstopom Slovenije v Evropsko integracijo. Glavnino svojih prihodkov je še v letu 2004 ustvaril s carinskim posredovanjem. V istem letu je v okviru preoblikovanja ob skorajšnjem vstopu Slovenije v Evropsko Unijo, trgu in svojim naročnikom ponudil storitve celovitih logističnih rešitev in s tem naredil prvi korak na poti preoblikovanja v evropskega logističnega operaterja. Predstavljeni model, ki upošteva vse pomembne elemente preobrazbe klasičnega špediterja v evropskega logističnega operaterja omogoča podjetjem kot je Fersped d.d. postopno in učinkovito transformacijo in ohranjanje konkurenčne prednosti na trgu logističnih storitev ter sebi in celotni oskrbovalni verigi zagotavljanje dolgoročnega razvoja.
Ključne besede: Fersped d.d., logistika, logistični sistemi, primarni logistični sistemi, sekundarni logistični sistemi, terciarni logistični sistemi, kvartarni logistični sistemi, kvintarni logistični sistemi, logistična industrija, fizična distribucija, logistična distribucija, konvencionalni promet, multimodalni promet, kombinirani promet, logistična infrastruktura, logistična suprastruktura, klasična špedicija, logistična špedicija, kontejnerizacija, transportna tehnologija, logistični outsourcing
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 3972; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

7.
VARIABILNOST SPODNJIH MELJAKOV DINARSKE VOLUHARICE, DINAROMYS BOGDANOVI (V. in E. Martino, 1922), (Rodentia, Mammalia)
Nina Čuček, 2009, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi sem analizirala starostno variabilnost, sekundarni spolni dimorfizem in geografsko variabilnost spodnjih meljakov dinarske voluharice, Dinaromys bogdanovi. V okviru raziskave sem uporabila uni- in multivariatne analize ter analizo relativnega izkrivljenja. Pri tem sem testirala 35 spremenljivk. V analizo starostne variabilnosti sem zajela 208 osebkov iz 31 lokalitet, ki sem jih nadalje združila v tri geografske regije (S — južno, C — centralno in W — zahodno). Rezultati analize so pokazali, da obstajajo razlike med juvenilnimi in adultnimi osebki tako v velikosti kot v obliki spodnjih meljakov. Analiza sekundarnega spolnega dimorfizma, ki sem jo opravila le na odraslih živalih, je pokazala, da razlik med samci in samicami v velikosti in obliki spodnjih meljakov ni. S pomočjo enosmerne analize variance (F-testa), diskriminantne analize (DFA) in analize relativnega izkrivljenja sem dokazala, da je geografska variabilnost izražena na spodnjih meljakih. Tako obstajajo signifikantne razlike med tremi definiranimi skupinami osebkov dinarske voluharice. Centralna skupina ima glede na zahodno skupino povečano žvekalno površino vseh treh spodnjih meljakov. Omeniti je potrebno, da se je bistveno spremenila prednja zanka, ki se je očitno podaljšala. Primerjava spodnjih meljakov dinarske voluharice centralne in južne regije je pokazala, da je tudi tukaj prvi meljak pri osebkih južne regije postal daljši in širši. Drugi meljak je prav tako nekoliko širši, vendar za spoznanje krajši. Tretji meljak je nekoliko daljši in ožji.
Ključne besede: dinarska voluharica, Dinaromys bogdanovi, zobje, spodnji meljaki, starostna variabilnost, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2074; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

8.
GEOGRAFSKA VARIABILNOST LOBANJE HIŠNE MIŠI,MUS MUSCULUS,1758(RODENTIA,MAMMALIA)
Maja Ropič, 2010, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge sem opravila univariatno statistično analizo na devetih lobanjskih znakih pri hišnih miših, Mus musculus. Analiza je zajela 118 osebkov. Opisala in ovrednotila sem spolno in geografsko variabilnost lobanje. Preverila sem sekundarni spolni dimorfizem in ugotovila, da ni razlike med spoloma, zato sem v nadaljevanju oba spola obravnavala kot en vzorec. V drugem delu sem opravila multivariatno analizo na devetih lobanjskih znakih pri štirinajstih geografskih vzorcih hišnih miši, Mus musculus. Možnost največjega razlikovanja med skupinami vzorcev iz različnih geografskih območij sem testirala z diskriminantno analizo. Odnose med geografskimi vzorci sem predstavila tudi z dendrogramom. Splošna ugotovitev različnih multivariatnih metod izkazuje veliko prekrivanje morfometričnega prostora. Najjasneje izstopajo vzorci iz Istre, Sečoveljske soline in Krkavče.
Ključne besede: Ključne besede: hišne miši, Mus musculus, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost
Objavljeno: 31.05.2010; Ogledov: 1981; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (982,95 KB)

9.
GEOGRAFSKA VARIABILNOST LOBANJE DINARSKE VOLUHARICE DINAROMYS BOGDANOVI (V. IN E. MARTINO, 1922), (RODENTIA MAMMALIA)
Saša Frece, 2010, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge sem opravila univariatno statistično analizo na desetih lobanjskih znakih pri dinarski voluharici, Dinaromys bogdanovi. V drugem delu sem opravila multivariatno analizo, prav tako na desetih lobanjskih znakih. Analiza je zajela 197 osebkov. Osebki so razdeljeni v tri skupine, to so tri geografske regije (S-južna regija, W-zahodna, C-centralna). Opisala in ovrednotila sem spolno in geografsko variabilnost lobanje dinarske voluharice, Dinaromys bogdanovi. Preverila sem sekundarni spolni dimorfizem in ugotovila, da ni razlike med spoloma, zato sem v nadaljevanju oba spola obravnavala kot en vzorec. Možnost največjega razlikovanja med skupinami vzorcev iz različnih geografskih regij sem testirala z diskriminantno analizo. Splošna ugotovitev različnih multivariatnih metod izkazuje veliko prekrivanje morfometričnega prostora. Najbolj jasno se prekrivajo centralna in južna ter centralna in zahodna regija.
Ključne besede: Ključne besede: dinarska voluharica, Dinaromys bogdanovi, starostna variabilnost, sekundarni spolni dimorfizem, geografska variabilnost.
Objavljeno: 21.10.2010; Ogledov: 1606; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (20,20 MB)

10.
UČINKI MAGNETNE OBDELAVE PRALNIH VOD
Gregor Temnikar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava učinke magnetne obdelave pralnih vod pri postopkih nege tekstilij. Obravnava problematiko trdote vode v postopkih nege tekstilij in posledično vpliv in učinkovitost magnetne obdelave pralne vode na primarne in sekundarne parametre kakovosti nege tekstilij. V diplomski nalogi so predstavljene lastnosti uporabljenih materialov ter uporabljeni postopki, metode in naprave. Glavni cilj naloge je bil usmerjen v raziskavo in ovrednotenje učinkov magnetne obdelave pralnih vod v odvisnosti od izbranega postopka nege tekstilije, kakor tudi v vrednotenju odstranjevanja madežev oziroma nečistoč s tkanine.
Ključne besede: Trdota vode, nega tekstilij, magnetna obdelava vode, primarni in sekundarni učinki nege tekstilij, odstranjevanje madežev.
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 1582; Prenosov: 110
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici