1. Preučevanje interakcij med tanini in lizocimomAnja Zaverla, 2024, diplomsko delo Opis: Razvoj odpornosti bakterij na antibiotike je eden izmed večjih izzivov človeštva, ki zahtevajo tako iskanje novih protibakterijskih učinkovin, kot tudi izboljšanih načinov uporabe protibakterijskih sredstev. Raziskovalci nove protibakterijske učinkovine iščejo tudi med naravnimi spojinami s protimikrobnimi in protibakterijskimi učinki. Rastline vsebujejo tanine, ki so polifenolni sekundarni metaboliti, ki jih raziskujemo zaradi njihovih številnih potencialnih za zdravje ugodnih učinkov. Glede na njihovo kemijsko strukturo jih delimo na proantocianidine (kondenzirane tanine) in hidrolizirajoče tanine. Slednji se nadalje razdelijo na dve glavni podskupini (galotanin in elagitanini).
V diplomskem delu smo proučevali vezavo elagitaninov na lizocim – modelni protein. Po dializi v pufru s pH = 5 smo lizocim titrirali z galno kislino, metil galatom in veskalaginom. Opazovali smo, kako prisotnost elagitaninov vpliva na fluorescenco lizocima. Vpliv dodatka taninov na sekundarno strukturo lizocima smo opazovali s cirkularnim dikroizmom (CD-spektroskopija), medtem ko smo termodinamiko vezave opazovali z izotermno titracijsko kalorimetrijo (ITC). Z opazovanjem temperaturne odvisnosti fluorescenčnega spektra lizocima smo ugotovili, da prisotnost taninov ne vpliva na temperaturo tališča proteina. S pomočjo Stern-Volmerjeve enačbe ob upoštevanju učinka notranjega filtra smo poskusili pridobiti konstante vezave taninov na lizocim. S CD-spektroskopijo smo ugotovili, da ima veskalagin večji vpliv na denaturacijo proteina, kot metil galat in galna kislina. Ugotovili smo, da je interakcija veskalagina in lizocima mnogo bolj eksotermna, kot interakcija metil galata ali galne kisline z lizocimom. Poleg tega smo z ITC-jem potrdili, da gre pri interakcijah taninov z lizocimom za razmeroma šibke interakcije.
Ključne besede: elagitanini, protein, konstanta vezave, sekundarna struktura, spektroskopija, termodinamični parametri vezave
Objavljeno v DKUM: 17.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (4,11 MB) |
2. Eksperimentalna analiza vezave pomožnih snovi na zdravilno učinkovino : diplomsko deloJan Čokolič, 2023, diplomsko delo Opis: Število bioloških zdravil na trgu hitro narašča, vendar so zaradi zahtevnih procesov izdelave, le-ta draga, zaradi strukturne zapletenosti in z njo povezanih nestabilnosti pa imajo omejen rok uporabe. Vsako biološko zdravilo tako poleg zdravilne učinkovine, proteina, vsebuje tudi različne pomožne snovi, male organske molekule, ki izboljšujejo njeno stabilnost in podaljšujejo rok uporabe. Pomožne snovi lahko aktivno učinkovino zaščitijo na več načinov, med drugim tudi tako da se nanjo direktno vežejo. Najbolj pogoste skupine pomožnih snovi, ki se uporabljajo v formulaciji biofarmacevtskih proteinov, so površinsko aktivne snovi, sladkorji in aminokisline. V diplomskem delu smo eksperimentalno preučili vezavo najbolj pogostih pomožnih snovi z modelnim biofarmacevtskim proteinom. Uporabili smo modelni protein BSA ter PS20, PS80, ArgHCl in saharozo, ki spadajo med pomožne snovi. Spremljali smo spreminjanje sekundarne strukture s CD spektrometrijo, določevali smo temperaturo razvijanja proteinskih vzorcev z metodo DSC, določevali smo temperaturo agregacije z metodo DLS ter stopnjo oligomerizacije proteinskih vzorcev z metodo SEC-HPLC. Ugotovili smo, da ima dodatek pomožnih snovi viden vpliv na stabilnost proteina v vzorcu. Z dodatkom pomožnih snovi se sekundarna struktura proteina začne spreminjat pri višji temperaturi, prav tako z dodatkom pomožnih snovi narastejo temperature razvijanja. Temperatura agregacije se prav tako zviša z dodatkom pomožnih snovi, delež monomerov v vzorcu pa se z dodatkom pomožnih snovi zmanjša, medtem ko se deleža dimerov in večjih agregatov povečata. Največje spremembe smo zasledili pri vzorcih, ki so poleg proteina BSA vsebovali saharozo, ArgHCl ter PS20 in PS80, katerih koncentracija je bila nad CMC.
Ključne besede: protein, pomožne snovi, sekundarna struktura, temperatura razvijanja, temperatura agregacije, oligomerizacija
Objavljeno v DKUM: 11.09.2023; Ogledov: 542; Prenosov: 77
Celotno besedilo (3,01 MB) |
3. SISTEM PRAVNIH PRAVIL PRI H.L.A. HARTUZlata Šubinski, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljen H. L. A. Hartov sistem pravnih pravil, ki je zgrajen na angleškem pravnem sistemu. Hart sicer pravi, da je njegov sistem univerzalen, torej da ga je moč aplicirati na katerikoli pravni sistem. Poleg predstavitve njegovega sistema pravil se tako, da bi to njegovo tezo preverila, ukvarjam tudi z vprašanjem možne aplikacije H. L. A. Hartovega sistema na slovenski pravni red.
Sistem pravnih pravil vidi Hart v sintezi primarnih in sekundarnih pravnih pravil, pri katerih se sekundarna pravna pravila nadalje delijo na pravilo o pripoznavi, pravila o razsojanju in pravila o spremembi, pri čemer je najpomembnejše pravilo o pripoznavi. Pravilo o pripoznavi je tisto, na podlagi katerega se določa, ali bo določeno pravno pravilo postalo veljavno pravno pravilo določenega pravnega sistema. Smotrnost vpeljave sekundarnih pravnih pravil pokaže Hart na primeru primitivnih skupnostih, kjer pa obstaja deficit sekundarnih pravnih pravil. Tam obstajajo le primarna pravna pravila. Z vpeljavo sekundarnih pravnih pravil se razrešijo deformacije sistema primitivnih skupnosti. V nalogi me zanima, ali spada slovenski pravni red med »moderne« pravne sisteme po Hartu, torej ne več med primitivne, zanima pa me še, če imamo v našem pravnem redu pravila o razsojanju. Pomembno vprašanje je prav tako, ali lahko predpostavljamo obstoj pravila o pripoznavi tudi v slovenskem pravnem redu.
V nalogi se dotaknem tudi zapolnjevanja odprte strukture zakonov, tako s strani državljanov, kot s strani sodišč in razlage Hartovega znamenitega stavka »Zakon (in ustava) je to, kar sodišča pravijo, da je.«
Ključne besede: primarna pravna pravila, sekundarna pravna pravila, pravilo o pripoznavi, pravila o razsojanju, pravila spremembe, primitivne skupnosti, minimalna vsebina naravnega prava, notranje in zunanje stališče subjektov prava, odprta struktura zakonov
Objavljeno v DKUM: 08.12.2015; Ogledov: 1503; Prenosov: 219
Celotno besedilo (1,05 MB) |
