SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
EKUMENIZEM V PREKMURJU
Marko Pertoci, 2010, diplomsko delo

Opis: V pričujoči diplomski nalogi je obravnavan ekumenizem v Prekmurju. Ekumenizem je gibanje za edinost kristjanov, ki je prisotno po celem svetu. Beseda ekumenizem prihaja iz grške besede oikeo oz. oikoumene, kar pomeni obljudena zemlja ali vesoljni svet in se je v današnjem pomenu začelo v začetku 20. stoletja, ko se je med anglikanci in protestanti porodilo gibanje za medsebojno zbliževanje in sodelovanje, pomembno vlogo pa so imeli tudi misijonarji. Ekumensko gibanje pomeni velik preobrat v razmišljanju verskih skupnostih, saj namesto razlik, ki jih ločijo od drugih skupnosti, iščejo skupne točke in podobnosti, na katerih lahko gradijo svoje sodelovanje. Predstavljena je zgodovina ekumenskega gibanja v svetu, Sloveniji in posebej v Prekmurju, ki je versko zelo mešano področje in ravno zato primerno okolje za ekumenizem. S pomočjo različnih sociologov je orisana teorija ekumenizma z vidika sekularizacije in verskega pluralizma. Predstavljene so verske skupnosti, ki v Prekmurju sodelujejo pri ekumenskem gibanju, njihove skupne točke ter razlike. Obravnavana so različna področja sodelovanja, kot so skupni obredi, blagoslovitev objektov, mešani zakoni in tradicionalni Ekumenski pogovori.
Ključne besede: ekumenizem, Prekmurje, krščanstvo, verski pluralizem, sekularizacija, Ekumenski svet cerkva
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 3245; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (722,33 KB)

2.
TRENDI V RELIGIOZNOSTI MLADIH Z VIDIKA TEORETIČNIH PRIČAKOVANJ
Barbara Omerzu, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je ugotavljanje trendov na področju religijskih predstav mariborskih študentov sociologije v obdobju 2002 - 2010. Pri tem avtorica izhaja iz temeljnih scenarijev, ki so se glede trendov na področju religioznosti v pozno-modernih družbah izoblikovali v sodobni sociološki literaturi. Med njimi je izrazito močno zastopan scenarij detradicionalizacije, individualizacije in pluralizacije religije, v okviru katerega avtorji (Durkheim, Luckmann, Houtman in Aupers) ugotavljajo in dokazujejo, da religija skozi proces modernizacije ostaja še vedno vitalna, res pa je, da se ločuje od tradicionalnih cerkva in postaja vedno bolj razpršena, privatizirana in individualizirana. Prisotni so tudi drugi scenariji glede trendov na področju religioznosti, ki jih avtorica obravnava v treh skupinah: scenarij sekularizacije, scenarij revitalizacije religije in scenarij retradicionalizacije religije. V empiričnem delu naloge se je preverjala veljavnost scenarija detradicionalizacije, pluralizacije in individualizacije religije, saj ga pri populaciji mariborskih študentov sociologije v obdobju 2002 — 2010 avtorica ocenjuje kot najbolj verjetnega. Za ugotavljanje religijskih predstav v obdobju 2002 — 2010 je bila uporabljena metoda anketiranja, ki je v obeh letih temeljila na vzorcu študentov sociologije na Univerzi v Mariboru. Skozi empirično raziskavo so potrjene tri hipoteze: (1) v obdobju 2002 — 2010 se je med študenti sociologije zmanjšala vera v tradicionalne katoliške predstave, (2) prisotnost novodobnih in okultnih idej se je povečala, (3) značilna pa je tudi povišana stopnja razpršenosti (pluralnosti) religijskih predstav. Iz tega vidika je v omenjenem obdobju med mariborskimi študenti sociologije potrjen scenarij detradicionalizacije, individualizacije in pluralizacije religije.
Ključne besede: sociologija, religioznost, študenti, sekularizacija, katolištvo, novodobna duhovnost, okultizem.
Objavljeno: 21.10.2010; Ogledov: 2124; Prenosov: 435
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

3.
PREGLED KULTURNE, ŠOLSKE IN CERKVENE ZGODOVINE SLOVENSKIH KONJIC
Lucija Goričan, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje kulturno, šolsko in cerkveno zgodovino Slovenskih Konjic. Najprej je predstavljena občina Slovenske Konjice, njena lega ter grb in zastava. V zgodovinskem pregledu sta predstavljeni legendi povezani z nastankom mesta Slovenske Konjice ter razvoj od prvih omemb kraja pa vse do danes. Delo prikazuje tudi kulturno zgodovino mesta, pomembnejše grajske stavbe, najstarejšo hišo, cerkvi in znamenja, križe ter kapele. Tako kot v preteklosti imajo tudi danes športna in kulturna društva pomembno vlogo v življenju Konjičanov. V delu je predstavljen razvoj teh društev od njihovih začetkov do sodobnosti. Pomemben poudarek v delu je na šolstvu. Prikazan je razvoj šolstva od ustanovitve prve šole v 18. stoletju, razvoj šolstva skozi obe svetovni vojni ter razcvet v devetdesetih letih 20. stoletja. Delo predstavlja tudi religiozno plat mesta. Predstavljeni so podatki o verski pripadnosti prebivalcev občine Slovenske Konjice, teorije sekularizacije ter podatki, ki pričajo v korist sekularizacije, v svetu in Sloveniji, to diplomsko delo pa podaja tudi dognanja o prisotnosti sekularizacije v Slovenskih Konjicah. V delu so uporabljene deskriptivna, zgodovinska in komparativna metoda ter nestrukturiran razgovor. Diplomsko delo zaključuje sklep pridobljenih spoznanj na področju kulturne, šolske in cerkvene zgodovine Slovenskih Konjic.
Ključne besede: Slovenske Konjice, zgodovina, kulturne znamenitosti, šolstvo, religija, sekularizacija
Objavljeno: 28.05.2013; Ogledov: 1925; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (5,85 MB)

4.
Vpliv izobrazbe na dimenzije religioznosti
Iris Klopčič, 2016, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomskega dela je analiza povezanosti med izobrazbo in religioznostjo v sodobni Sloveniji. Pri vrednotenju te povezave smo se osredotočili na dimenzije religioznosti, ki sta jih leta 1965 razvila Stark in Glock. Avtorja ločujeta med petimi dimenzijami religioznosti: ideološko, intelektualno, ritualno, posledično in izkustveno. Najprej smo predstavili usmeritve religioznosti v sodobni družbi, pogled na sekularizacijo, dimenzije religioznosti, ki so jih razvili številni sociologi, ter načine, kako se religioznost kaže med različnimi skupinami v družbi. Naš glavni cilj je bil ugotoviti, v kolikšni meri izobrazba vpliva na religioznost posameznikov v Sloveniji in kako se je zastopanost posameznih dimenzij religioznosti v Sloveniji spreminjala od leta 1990 naprej. Za analizo smo uporabili rezultate anketnih vprašalnikov Slovenskega javnega mnenja (SJM), v katerih se pojavljajo vprašanja, ki se nanašajo na posameznikovo religioznost in odnos do religije in religijskih praks. Analiza podatkov nam je pokazala, da izobrazba vpliva na religioznost, saj med religioznostjo višje in nižje izobraženih obstaja opazna razlika. Na posamične dimenzije religioznosti je vpliv izobrazbe različen, z leti pa povezava izobrazbe in religioznosti pada in izobrazba ne vpliva na religioznost v takšni meri, kot je vplivala v začetku 90. let.
Ključne besede: religioznost, dimenzije religioznosti, sekularizacija, izobrazba, Stark in Glock
Objavljeno: 26.09.2016; Ogledov: 315; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (369,60 KB)

5.
POSLEDIČNA RAZSEŽNOST RELIGIOZNOSTI PRI SLOVENSKIH KATOLIČANIH
Maša Šipek, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti temeljne tipologije in že izvedene raziskave religioznosti, pri čemer je posebna pozornost namenjena raziskavam konsekventnosti in privatizacije religioznosti na Slovenskem, ter ugotoviti, v kolikšni meri je posledična razsežnost religioznosti med katoličani v Sloveniji prisotna in ali se je od začetka 90. let 20. stoletja do leta 2011 zmanjšala. Pri tem izhajamo iz opredelitve, ki sta jo podala Glock in Stark (1965), po kateri se posledična dimenzija religioznosti nanaša na sekularne učinke vere pri posamezniku. Pričakovanja o zmanjšanju posledične dimenzije religioznosti v obravnavanem obdobju izhajajo iz teorij zagovornikov privatizacije in individualizacije religioznosti, ki v sodobni Evropi opažajo trend upadanja obiskovanja cerkva in vpletenosti v cerkveno življenje, religioznost posameznika tako postane bolj zasebna in individualna, posledično pa tudi manj skladna s cerkveno predpisano religijo. Kot indikatorje posledične dimenzije religioznosti smo upoštevali stališča oziroma netoleranco do splava, evtanazije, spolnih odnosov izven zakona, homoseksualnosti, goljufanja pri davkih, sprejemanja podkupnin ter laganja zaradi osebne koristi, torej do pojavov, ki jih Katoliška cerkev opredeljuje kot grešne. Na osnovi sekundarne analize podatkov, pridobljenih iz raziskave Slovensko javno mnenje, zbrane med letoma 1992 in 2011, smo prišli do ugotovitve, da posledična razsežnost religioznosti med slovenskimi katoličani obstaja in vztraja (se ni zmanjšala). Izkazalo se je, da katoliška vernost še zmeraj približno enako močno vpliva na stališča vernikov o dejanjih, ki so opredeljena kot grešna, kot v začetku 90. let. Biti katoličan tudi danes pomeni biti približno enako različen v stališčih oziroma (ne)toleranci do obravnavanih pojavov od nekatoličanov kot pred približno dvajsetimi leti. Na osnovi navedenih ugotovitev smo izpeljali sklep, da se privatizacija religioznosti na ravni posledične dimenzije, kot smo jo merili mi, ne dogaja.
Ključne besede: vernost, konsekventnost, posledična razsežnost, privatizacija, individualizacija, sekularizacija, Slovenija, katolištvo
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 341; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici