Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Temeljni namen magistrskega dela je bil podrobneje proučiti sekularizacijske trende v osmih izbranih evropskih državah. Pri raziskovanju je bila uporabljena metoda sekundarne analize podatkov s pomočjo programa SPSS. Uporabljeni so bili podatki iz raziskav European Social Survey med letoma 2002 in 2020, ki so omogočili longitudinalno primerjavo vrednosti med izbranimi državami. Na osnovi opravljenih analiz je mogoče sklepati, da v Evropi poteka sekularizacija. V vseh proučevanih državah je bilo ugotovljeno, da skozi izbrano časovno obdobje upada delež tistih, ki redno obiskujejo religijske obrede, ter delež tistih, ki redno molijo zunaj verske institucije. Podatki prav tako kažejo, da v večini vključenih držav upada stopnja samoocenjene religioznosti, ocenjena na lestvici od 0 do 10. Pri tej dimenziji je bilo prav tako opaženo, da iz leta v leto narašča število gorečih vernikov, kar kaže na religijsko polarizacijo. Izkazalo se je tudi, da v nekaterih državah deleži pripadnikov verskih skupnosti skozi leta tendenčno naraščajo. Ob hkratnih trendih usihanja drugih vidikov religioznosti je mogoče trditi, da se v teh državah krepijo trendi tako imenovanega pripadanja brez verovanja (angl. belonging without believing). Gre za način prilagajanja religije sodobnemu času, pri katerem se posamezniki identificirajo s posamezno religijo, vendar se mnogi med njimi le malo zmenijo za verska in moralna prepričanja ter obredna pričakovanja svoje religije.
Ključne besede: religija, sekularizacija, Evropa
Objavljeno v DKUM: 06.06.2024; Ogledov: 185; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti temeljne tipologije in že izvedene raziskave religioznosti, pri čemer je posebna pozornost namenjena raziskavam konsekventnosti in privatizacije religioznosti na Slovenskem, ter ugotoviti, v kolikšni meri je posledična razsežnost religioznosti med katoličani v Sloveniji prisotna in ali se je od začetka 90. let 20. stoletja do leta 2011 zmanjšala. Pri tem izhajamo iz opredelitve, ki sta jo podala Glock in Stark (1965), po kateri se posledična dimenzija religioznosti nanaša na sekularne učinke vere pri posamezniku. Pričakovanja o zmanjšanju posledične dimenzije religioznosti v obravnavanem obdobju izhajajo iz teorij zagovornikov privatizacije in individualizacije religioznosti, ki v sodobni Evropi opažajo trend upadanja obiskovanja cerkva in vpletenosti v cerkveno življenje, religioznost posameznika tako postane bolj zasebna in individualna, posledično pa tudi manj skladna s cerkveno predpisano religijo. Kot indikatorje posledične dimenzije religioznosti smo upoštevali stališča oziroma netoleranco do splava, evtanazije, spolnih odnosov izven zakona, homoseksualnosti, goljufanja pri davkih, sprejemanja podkupnin ter laganja zaradi osebne koristi, torej do pojavov, ki jih Katoliška cerkev opredeljuje kot grešne. Na osnovi sekundarne analize podatkov, pridobljenih iz raziskave Slovensko javno mnenje, zbrane med letoma 1992 in 2011, smo prišli do ugotovitve, da posledična razsežnost religioznosti med slovenskimi katoličani obstaja in vztraja (se ni zmanjšala). Izkazalo se je, da katoliška vernost še zmeraj približno enako močno vpliva na stališča vernikov o dejanjih, ki so opredeljena kot grešna, kot v začetku 90. let. Biti katoličan tudi danes pomeni biti približno enako različen v stališčih oziroma (ne)toleranci do obravnavanih pojavov od nekatoličanov kot pred približno dvajsetimi leti. Na osnovi navedenih ugotovitev smo izpeljali sklep, da se privatizacija religioznosti na ravni posledične dimenzije, kot smo jo merili mi, ne dogaja.
Ključne besede: vernost, konsekventnost, posledična razsežnost, privatizacija, individualizacija, sekularizacija, Slovenija, katolištvo
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1361; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,65 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je ugotavljanje trendov na področju religijskih predstav mariborskih študentov sociologije v obdobju 2002 - 2010. Pri tem avtorica izhaja iz temeljnih scenarijev, ki so se glede trendov na področju religioznosti v pozno-modernih družbah izoblikovali v sodobni sociološki literaturi. Med njimi je izrazito močno zastopan scenarij detradicionalizacije, individualizacije in pluralizacije religije, v okviru katerega avtorji (Durkheim, Luckmann, Houtman in Aupers) ugotavljajo in dokazujejo, da religija skozi proces modernizacije ostaja še vedno vitalna, res pa je, da se ločuje od tradicionalnih cerkva in postaja vedno bolj razpršena, privatizirana in individualizirana. Prisotni so tudi drugi scenariji glede trendov na področju religioznosti, ki jih avtorica obravnava v treh skupinah: scenarij sekularizacije, scenarij revitalizacije religije in scenarij retradicionalizacije religije. V empiričnem delu naloge se je preverjala veljavnost scenarija detradicionalizacije, pluralizacije in individualizacije religije, saj ga pri populaciji mariborskih študentov sociologije v obdobju 2002 — 2010 avtorica ocenjuje kot najbolj verjetnega. Za ugotavljanje religijskih predstav v obdobju 2002 — 2010 je bila uporabljena metoda anketiranja, ki je v obeh letih temeljila na vzorcu študentov sociologije na Univerzi v Mariboru. Skozi empirično raziskavo so potrjene tri hipoteze: (1) v obdobju 2002 — 2010 se je med študenti sociologije zmanjšala vera v tradicionalne katoliške predstave, (2) prisotnost novodobnih in okultnih idej se je povečala, (3) značilna pa je tudi povišana stopnja razpršenosti (pluralnosti) religijskih predstav. Iz tega vidika je v omenjenem obdobju med mariborskimi študenti sociologije potrjen scenarij detradicionalizacije, individualizacije in pluralizacije religije.
Ključne besede: sociologija, religioznost, študenti, sekularizacija, katolištvo, novodobna duhovnost, okultizem.
Objavljeno v DKUM: 21.10.2010; Ogledov: 3593; Prenosov: 548
Celotno besedilo (1,35 MB)