| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prezentacije žensk in moških v mediji
Barbara Omerzu, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo »Podoba žensk in moških v medijih« se nanaša na velik pomen medijev na posameznikovo življenje. Ti imajo v zadnjem času takšen vpliv, kot ga niso imeli še nikoli do sedaj. So vir informacij in zabave, igrajo pomembno vlogo pri socializaciji posameznikov, prav tako pa odsevajo socialni in kulturni svet. Prenašajo odkrita in prikrita sporočila ter zraven vsebin in informacij posredujejo tudi vrednote, čustva in sodbe. Teoretični del pojasnjuje, kaj mediji dandanes pravzaprav so - so nekakšna avtoriteta, saj določajo, kaj je prav, kaj je fantazija, kaj je pomembno in kaj ni. Največkrat vsebujejo stereotipe – pogosto tudi spolne stereotipe, ki so posplošene značilnosti, vedenja, sposobnosti in interesi, ki so opredeljeni le na podlagi spola. Stereotipi nato pri prejemnikih sporočil medijev ustvarjajo neko nerealno in nepravično predstavo o moških in ženskah, ki imajo velik vpliv na posameznikovo življenje. Empirični del odgovarja na vprašanja, ali se dandanes v medijih še vedno srečujemo s stereotipnimi družbenimi vzorci (in če ja, s katerimi?), ali se v medijih pogosteje pojavljajo moški ali ženske (še posebej pri člankih s področja športa), ali sami članki vsebujejo fotografije moških ali žensk (ter na kateri del telesa moškega ali ženske je usmerjena pozornost na fotografijah). Skozi analizo sem ugotovila, da so moški, kot je bilo glede na mojo hipotezo tudi pričakovano, v medijih pogosteje predstavljeni kot aktivni in agresivni, ženske pa kot pasivne in ponižne. Prav tako sem ugotovila, da so športni članki v medijih večinoma namenjeni moškim športnikom. Pri pregledu slik ob člankih sem ugotovila, da je pri moških fotografijah večji poudarek na prezentaciji glave, pri ženskih fotografijah pa bolj na prezentaciji celotnega telesa. S tem sem potrdila svoje hipoteze, prav tako pa se rezultati moje analize skladajo tudi z rezultati drugih. S pomočjo te analize sem pobliže spoznala, kakšna podoba moških in žensk je predstavljena v medijih. Prav tako pa sem tudi spoznala, kakšne vloge zavzemajo moški in kakšne ženske ter posredno kakšni so odnosi znotraj družbe.  
Ključne besede: www.24ur.com, spol, spolni stereotipi, seksizem, učinek facizma, športni članki, fotografije ob člankih
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 259; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Analiza percepcije medijskega občinstva
Katja Tripkovič, 2018, magistrsko delo

Opis: Medijsko okolje na različnih platformah ponuja mnogo podob in besed, ki v uporabniku vzbujajo željo po spolnosti. V okviru magistrske naloge smo se ukvarjali z dojemanjem seksualne vsebine uporabnikov na spletnih novičarskih portalih. Osredotočili smo se predvsem na percepcijo občinstva do seksualnih medijskih vsebin, prav tako na razliko v dojemanju vsebin med moškimi in ženskami, ter razlike med anketiranci glede na pogostost spremljanja spletnih novičarskih portalov. Zanimalo nas je, kako spletni uporabniki interpretirajo novice s seksualno vsebino, kako seksualne vsebine zaznamujejo širšo medijsko podobo in v kakšni meri seksualne vsebine krojijo širši medijski prostor. S pomočjo empirične analize smo ugotavljali razlike v dojemanju vsebin, glede na spol in pogostost medijske uporabe. Obenem smo z našo raziskavo poskušali razumeti, kakšne implikacije imajo tovrstne vsebine za širšo medijsko uporabo, ter v kakšni meri reprezentacija spolnosti kroji širši medijski prostor.
Ključne besede: medijsko občinstvo, seksualnost, seksizem, erotika, medijske vsebine, magistrske naloge
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 458; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
Reprezentacije žensk in moških v književnih besedilih v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole
Dominika Podvratnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava reprezentacije žensk in moških v predlaganih proznih književnih besedilih za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju OŠ. Otroška književnost predstavlja pomemben dejavnik spolne socializacije, saj otroci skozi književna besedila spoznavajo družbene norme in vrednote, ki se nanašajo na družbeni spol. Namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način so reprezentacije moških in žensk v predlaganih proznih književnih besedilih seksistične. Analiza izbranih proznih književnih besedil je bila kvantitativna in kvalitativna. V kvantitativno analizo so bila vključena vsa prozna književna besedila, ki so v Učnem načrtu za slovenščino v osnovni šoli (2011) predlagana za obravnavo v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Kvantitativna analiza je zajemala razmerje med deležema avtorjev in avtoric, ki so vključeni na seznam predlaganih proznih književnih besedil, ter razmerje med deležema glavnih oseb moškega in ženskega spola. Kvalitativna analiza je vključevala preučevanje različnih vidikov seksizma v izbranih proznih književnih besedilih s pomočjo vprašalnika Vidiki seksizma v otroški književnosti (Diekman in Murnen, 2004). Vzorec za kvalitativno analizo je bil omejen na devet proznih književnih besedil. Rezultati kvantitativne analize so pokazali, da je na seznam predlaganih proznih književnih besedil vključenih skoraj trikrat več avtorjev kot avtoric. Prav tako so v obravnavanih proznih besedilih glavne književne osebe pogosteje dečki/moški kot deklice/ženske. Rezultati kvalitativne analize so pokazali, da so reprezentacije moških in žensk v obravnavanih proznih književnih besedilih večinsko seksistične. Seksistične reprezentacije spolov se najpogosteje pojavljajo na področju moško stereotipnih poklicnih dejavnosti. Tako moški kot ženski književni liki prevzemajo stereotipne osebnostne značilnosti in družbene vloge nasprotnega spola, vendar rezultati nakazujejo, da je to v nekoliko večji meri značilno za moške književne like.
Ključne besede: otroška književnost, seksizem, spolni stereotipi, spolna socializacija, reprezentacije
Objavljeno: 10.10.2018; Ogledov: 504; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

4.
JEZIKOVNI SEKSIZEM IN UPORABA GENERIČNIH OSEBNIH ZAIMKOV V ANGLEŠČINI
Amadej Bogovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Težnja po vključenosti in politični korektnosti na vseh ravneh, še posebej na jezikovni, je v zadnjih letih vedno bolj prisotna. Jezik namreč velja za temeljno sredstvo sporazumevanja, kjer so spolna diskriminacija in seksizmi vseh vrst še vedno močno zakoreninjeni. Neenakopravnost med spoloma se opazi tudi v angleškem jeziku, kjer pa je pereč problem tudi odsotnost uradnega generičnega osebnega zaimka v ednini, ki bi se navezoval tako na ženski kot moški spol. Magistrsko delo se osredotoča na jezikovni seksizem in uporabo generičnih osebnih zaimkov v angleščini. Zaradi lažjega razumevanja celotnega poteka naloge je bilo potrebno najprej v teoretičnem delu naloge predstaviti zgodovino feminizma ter opredeliti nekaj ključnih pojmov povezanih z jezikovnimi značilnostmi. Temu sledi analiza različnih besedil, kjer smo se osredotočili na uporabo generičnih osebnih zaimkov (he, she in they) tako v družboslovnih kot v naravoslovnih delih. Pomemben del magistrske naloge pa predstavlja tudi opravljena anketa, ki prikazuje dojemanje pomena uporabe generičnih zaimkov. Prišli smo do zaključka, da kljub številnim gibanjem in prizadevanjem posameznikov za jezikovno enakopravnost, uporaba zaimkov še vedno temelji na presoji posameznika, zato ni nekega konsenza o uradnem osebnem zaimku za osebe v ednini, ki ne bi nakazoval na določen spol.
Ključne besede: jezikovni seksizem, feminizem, semantični spol, osebni zaimki z generično referenco, spolno nevtralni jezik
Objavljeno: 04.08.2016; Ogledov: 1042; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

5.
Vsakodnevni predatorji
Katarina Čermelj, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo govorili o spolnem nadlegovanju. V teoretičnem delu smo naredili pregled različnih zakonskih določil spolnega nadlegovanja in kako ga le ta definirajo. Odkrili smo, da v večini razvitih držav ni inkriminirano ter da se kazensko preganja le nadlegovanje na delovnem mestu. Predstavili smo tudi poglede družbe na spolno nadlegovanje ter kako se obnašajo prisotni, ko se zgodi. Na spolno nadlegovanje imajo velik vpliv mediji, še posebno, če spolno nadlegovanje in seksizem prikažejo v humorni luči. Najboljši način preventive je izobrazba, kar smo odkrili pri pregledu literature različnih primerjalnih študij. Tu smo se nekoliko osredotočili na Norveško, ki ima najboljšo spolno vzgojo. Tudi pri odprtem vprašanju raziskovalne ankete je veliko sodelujočih izrazilo željo po boljši izobrazbi na področju spolnosti. Z vprašalnikom smo preverjali, če se mnenje o spolnem nadlegovanju med spoloma razlikuje, in odkrili, da je nekaj razlik pri odnosu moških in žensk do spolnega nadlegovanja. Vendar smo z analizo podatkov odkrili, da velike razlike v storilstvu - storilci so moškega spola trikrat pogosteje. Odkrili smo tudi, da spolno nadlegovanje ostane v veliki večini (97,5 %) neprijavljeno, kar je smiselno, saj v Sloveniji ni inkriminirano (razen na delovnem mestu).
Ključne besede: spolno nadlegovanje, seksizem, mediji, javnost, žrtve, diplomske naloge
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 868; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (731,16 KB)

6.
ŽENSKA PODOBA: PSIHOLOŠKO – SOCIOLOŠKA ANALIZA ŽENSKE PODOBE V TISKANIH MEDIJIH
Katja Šlihthuber, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo ŽENSKA PODOBA: psihološko – sociološka analiza podobe v tiskanih medijih zajema spoznanja o ženski podobi in njenem pojavljanju v tiskanih periodičnih medijih. Rdeča nit naloge je žensko telo in celostna podoba, pri čemer smo se dotaknili same definicije ženskega telesa in lepote s sociološkega vidika ter teoretična znanja navezali na prezentacijo ženske podobe v ženskih in moških revijah na slovenskem medijskem trgu. Teoretični del pojasnjuje odnose družbe do ženskega telesa in ugotavlja prisotnost seksizma, ko gre za vprašanje ženskega telesa, v medijski sferi. Empirični del odgovarja na vprašanji, kje in kako je ženska podoba v revijah prikazana, ter ugotavlja razlike v pojavnosti ženske podobe med tipično žensko in tipično moško revijo. Ugotovili smo, da je ženska osrednji lik tako v ženskih kot moških revijah – večinoma je ženska a priori predstavljena kot seksualni objekt, manjšinsko sledijo temu še ostale vloge, ki jih ima ženska v družbi: partnerka, mama, zaposlena in družbeno aktivna ženska. V obeh revijah se srečamo s seksističnimi, patriarhalnimi in stereotipnimi družbenimi vzorci, ki nakazujejo na, še vedno, dominanten položaj moških v družbi. Tako skozi raziskovanje pojavljanja ženske podobe v tiskanih periodičnih medijih neposredno spoznavamo tudi družbene odnose, vloge in aktualne družbene razmere.
Ključne besede: tiskani mediji, (žensko) telo, seksizem, spol, Cosmopolitan, Playboy, fotografija/naslovnica, oglaševanje.
Objavljeno: 03.06.2013; Ogledov: 2866; Prenosov: 601
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

7.
Aristotelov seksizem
Manja Omerzu, 2012, diplomsko delo

Opis: Aristotel je ženske velikokrat označil kot manjvredne ter podrejene moškim, ta vidik pa je še posebej izražen v njegovem delu Politika. V ospredju pa je predvsem sedem seksističnih trditev, ki jih je moč zaslediti na področju Aristotelove biologije: (1) ženska je nepopoln moški; (2) ženska predstavlja odklon od oblike; (3) najbolj idealen potomec je sin, podoben svojemu očetu; (4) ženska se anatomsko razlikuje od moškega; (5) moški so tisti, ki vladajo, ženske pa tiste, ki ubogajo; (6) vloga žensk v razmnoževanju je podrejena ter (7) ženske so sposobne resničnega mnenja, le moški pa védenja. Njegova stališča so naletela na močan odziv s strani kritikov, ki Aristotela označujejo kot enega največjih seksistov, na drugi strani pa številni avtorji navajajo, da (predvsem njegova biologija) ne temelji na seksističnih predsodkih. V diplomskem delu smo z metodo komparativne analize prikazali splošen pregled omenjene tematike, pri čemer smo v prvem delu obravnavali področje biologije, ta pogled pa smo v drugem delu dopolnili še z Aristotelovimi trditvami na področju politike in metafizike. Za Aristotela je ženska nežnejši, manj pogumen spol, ki se podreja moškemu. Ker so ženske sposobne le resničnega mnenja, je filozofija rezervirana izključno za moške. Manjvredna pa je tudi vloga žensk v razmnoževanju, saj prispevajo le materialni vzrok. Pokazali smo, da kljub njegovim izjemnim dognanjem ne le na področju biologije, temveč v celotni filozofiji, Aristotel žensko smatra kot neenakovredno in podrejeno moškemu.
Ključne besede: Aristotel, seksizem, ženske, razlike med spoloma, biologija, filozofija
Objavljeno: 06.02.2012; Ogledov: 4241; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (792,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici