| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Trženje Gospodarskega razstavišča : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Urška Božič, 2005, diplomsko delo

Ključne besede: trženje, sejem, razstavljalec
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 7143; Prenosov: 106

2.
SEJEM KOT ORODJE MARKETINŠKEGA KOMUNICIRANJA
Evelin Hertiš, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili sejemsko dejavnost z vidika sejmov in orodij marketinškega komuniciranja. Sejem prav tako uvrščam, kot element pospeševanja prodaje, ne moremo pa ga uvrščati med dva ali tri elemente marketinškega komuniciranja. Povzeli smo vlogo sejmov danes, načrtovanja na sejmu, predstavitev mentorske organizacije Celjski sejem d.d). Ugotovili smo katera orodja marketinškega komuniciranja so najpogosteje uporabljena., tako oglaševanje kot pospeševanje prodaje, odnosi z javnostmi kot tudi sponzoriranje. Podjetje za organizacijo MOS-a uporablja vsa orodja marketinškega komuniciranja .Celjski sejem oglašuje tako v strokovnih revijah, kot tudi na radiu ter televiziji in tudi na panojih. Pri pospeševanju prodaje so pomembni prav popusti, ki jih nudijo tako skupinam kot tudi razstavljavcem, da jim omogočijo nemoteno gibanje po razstavnem prostoru. Posebno pozornost namenjajo zadovoljstvu odjemalcev ter raziskavi katera orodja marketinškega komuniciranja uporabljajo pri drugih sorodnih mednarodno priznanih podjetjih. Analiza zadovoljstva obiskovalcev Mednarodnega obrtnega sejma je dokazala, da je ugodna lokacija sejma pritegnila največ obiskovalcev iz področja Štajerske in Ljubljane z okolico, med obiskovalci je skoraj polovica žensk, večina obiskovalcev ima srednješolsko izobrazbo, največ pa je dijakov in študentov. Obiskovalce najbolj zanima predstavitev novosti in zbiranje koristnih informacij. Med največjimi pomanjkljivostmi pa smo ugotovili predvsem slabo prezračevanje in drag razstavni prostor. Mednarodni obrtni sejem je barometer dogajanj in poslovne uspešnosti ter krepi prepoznavnost Celja in Slovenije.
Ključne besede: Ključne besede: sejem, orodja marketinškega komuniciranja, obiskovalec, razstavljavec
Objavljeno: 17.06.2009; Ogledov: 2436; Prenosov: 634
.pdf Celotno besedilo (6,90 MB)

3.
ANALIZA SEJEMSKEGA NASTOPA PODJETJA MERUS D.O.O.
Anita Židov, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili sejemsko predstavitev, kot orodje marketinškega komuniciranja. Danes je na tržišču vedno bolj ostra konkurenca, zato morajo podjetja znati svoje proizvode oziroma storitve dobro predstaviti potencialnim odjemalcem. Sejmi so se uveljavili kot najprimernejša oblika direktnega komuniciranja med podjetji in njihovimi odjemalci. Sejem je tudi mesto, kjer se lahko podjetja seznanijo s konkurenčnimi ponudniki, novimi tehnologijami in pristopi k prodaji. Iz tega vidika je še posebej pomembno biti inovativen, z univerzalnimi pristopi k prodaji, kar pa zahteva dolgo in temeljito pripravo. Ključno je, da si še pred sejemskim nastopom določimo jasne cilje, ki nas vodijo kot rdeča nit skozi nastop na sejmu, kot tudi pri samih posejemskih aktivnostih. Ti cilji ne pomenijo samo dobrih prodajnih rezultatov, temveč tudi skrb za postavitev in ohranjanje dobre podobe podjetja ter temeljito analizo konkurence. Predstavili smo pomen udeleževanja na sejmu Graf&Pack podjetja Merus, ki je eden vidnejši slovenskih ponudnikov strojne opreme v grafični industriji. Za njih je ta oblika marketinškega komuniciranja najpomembnejša, saj gre za zelo specializirano panogo, kjer se srečajo s praktično vsemi potencialnimi odjemalci na enem mestu
Ključne besede: pospeševanje prodaje, specializirani sejmi, priprava na sejem, posejemske aktivnosti
Objavljeno: 17.02.2010; Ogledov: 1956; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

4.
ANALIZA KMETIJSKO ŽIVILSKEGA SEJMA V GORNJI RADGONI ZA PODJETJE FARMTECH LJUTOMER
Sašo Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili sejemsko dejavnost. Podrobneje smo predstavili kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni in sejemski nastop podjetja Farmtech Ljutomer. V delu smo obdelali zgodovino, dejavnosti, prednosti in slabosti ter stroške in prihodnost sejma. Podrobneje je bilo predstavljeno podjetje Farmtech Ljutomer in njihovi nastopi na sejmu. Seznanili smo se z njihovimi pripravami, dejavnostjo na sejmu ter stroški in nagradami, ki jih prejmejo na kmetijsko-živilskem sejmu. Sejmi predstavljajo enega najpomembnejših elementov tržnega komuniciranja, četudi so jim napovedovali propad zaradi novih oblik komuniciranja. Vendar so svetovni trendi pokazali drugačno sliko. Še zmeraj sta namreč najboljša pristopa neposredni stik med ljudmi in pridobivanje informacij iz prve roke. Še posebej to velja za kmetijstvo. Podjetje Farmtech Ljutomer je s svojimi predstavami na sejmu zelo zadovoljno, saj beleži veliko dobrih pogovorov s strankami, poslovnim partnerji, povečuje se njihova prepoznavnost doma in v tujini. Nagrade, ki jih prejmejo, pa ta dejstva potrdijo in pri kupcih ustvarijo še večje zaupanje v njihove izdelke.
Ključne besede: sejem, priprave na sejem, sejemska dejavnost, razstavni prostor, razvoj, kmetijstvo, promet, kmetijsko-živilski sejem, priznanja in nagrade, analiza nastopa.
Objavljeno: 17.12.2009; Ogledov: 2148; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

5.
OBRT TER DELOVANJE CEHOV NA PTUJU OD 16. STOLETJA DO 18. STOLETJA
Tatjana Petrovič, 2010, diplomsko delo

Opis: Obrt je bila v mestu najpomembnejša dejavnost takoj za trgovinsko dejavnostjo. Biti član ceha je pomenilo zaščito. Ne samo poklicno, ampak tudi socialno. Poklicno so bili zaščiteni od oblasti (preganjali šušmarje, omejitev števila delavnic …). Hkrati pa je ceh nudil pomoč v bolezni, obubožanju (ne po lastni krivdi). Cehi so bili nosilci izobraževalnega sistema. Delavnica je bila kot nekakšna šola. Če si želel postati član ceha, si moral izpolnjevati določene pogoje. Organizacija izobraževanja je bila tri stopenjska. Najnižje na lestvici so bili vajenci, sledili so pomočniki in najvišje na lestvici so bili mojstri. Na podeželju pa se je obrt razvijala bolj kot dodatna dejavnost na kmetiji. Katere obrti so se razvijale, je bilo odvisno od potreb. Tako je v mestu bila širša paleta obrti, med drugim tudi zlatar, steklar …, medtem ko je na vasi bila potreba le po nekaterih npr. lončar, krojač … Cehovske navade so se na Ptuju obdržale še zelo dolgo, kot tradicija. Največji poseg v obrtno strukturo je pomenil obrtni red leta 1859. Ko so bile obrti razdeljene na proste (obrtni list je bilo mogoče dobiti s prijavo) in koncesionirane (vezane na določena strokovna znanja in na pridobitev obrtnega dovoljenja). Leta 1945 je bilo ustanovljeno Okrajno združenje obrtnikov Ptuj. Danes obrt izumira v nekaterih vejah npr. čevljarstvo, sodarstvo, lončarstvo …, nastajajo pa nove. Rokodelstvo se nekoliko ohranja še preko sejmov, ki so se na Ptuju ohranili še iz časov cehov.
Ključne besede: obrt, ceh, statut, Ptuj, sejem
Objavljeno: 22.07.2010; Ogledov: 2286; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
VPLIV OGLAŠEVANJA NA SEJMU NA PRODAJO IZDELKOV PODJETJA
Tina Avguštin, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo skušali prikazati pozitivne in negativne lastnosti sejma. Osredotočili smo se na konkretno podjetje, analizirali njegove stroške ter kasnejšo prodajo. Cilj raziskave je bil namreč odkriti, ali ima oglaševanje na sejmu kakšen vpliv na dejansko prodajo izdelkov. Oglaševanje na sejmu spada, glede na teorijo marketinškega komuniciranja, pod orodja pospeševanja prodaje. To pomeni, da podjetja želijo spodbuditi in povečati prodajo svojih izdelkov in storitev. Kljub temu da s prisotnostjo na sejmu povečamo povpraševanje in prodajo izdelkov in storitev, pa za podjetja to pomeni velik finančni zalogaj. Ravno to je razlog, da se nekatera podjetja odpovedo predstavljanju svojih izdelkov na sejmih. Podjetje, ki ga v tej diplomski nalogi obravnavamo, ne želi odpovedati oglaševanja na sejmu, saj so prepričani, da je njihova prisotnost dolgoročno dobra naložba. Namen naše raziskave je bil odkriti, ali ima sejem kot oblika oglaševanja sploh kakšen vpliv na prodajo, in če ga ima, ali je kratkoročen ali dolgoročen. V teoretičnem delu smo predstavili osnovne pojme, ki so potrebni za lažje razumevanje tega diplomskega dela, kot so: sejem, marketinško komuniciranje in proces odločanja. V raziskovalnem delu pa smo določili namen raziskave, ki je odkriti, ali se podjetju X kdaj povrnejo stroški, ki jih ima s sejemskim oglaševanjem. Zato smo uporabili metodo poslovnega raziskovanja, s katero smo razčlenili in analizirali stroške različnih sejmov, število izdanih predračunov za določen sejem ter število prodanih izdelkov, katerih posel se je sklenil na sejmu. Ugotovili smo, da se kratkoročno podjetju X sejem ne izplača, saj v roku šestih mesecev nima povrnjenih niti polovice stroškov. Vendar lahko podjetje v daljšem časovnem obdobju, ki traja vsaj dve leti, dobi povrnjene vse stroške, ki jih je namenilo oglaševanju na sejmih. Z analizo podatkov smo tudi ugotovili, da se podjetju X najbolj splača ljubljanski sejem DOM, kljub temu da podjetju X predstavlja največji strošek med sejmi. To dokazuje, da so tematski sejmi za podjetje še vedno najbolj racionalni, saj v roku dveh let, s prodajo izdelkov »sejemskim« kupcem, stroške sejma pokrijejo. S tem smo prišli do zaključka, da se podjetju X sejem dolgoročno obrestuje in lahko potrdimo povezavo med vplivom oglaševanja na sejmu in dejansko prodajo izdelkov.
Ključne besede: SEJEM, MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE, PROCES ODLOČANJA, STROŠKI, PRODAJA
Objavljeno: 18.11.2010; Ogledov: 1854; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (529,93 KB)

7.
STRATEGIJA NAČRTOVANJA IN IZVEDBE PREDSTAVITVE PODJETJA STILLES D.O.O. NA MEDNARODNEM SEJMU POHIŠTVA V MILANU
Matej Matic Murenc, 2012, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega seminarja smo predstavili strategijo sejemskih predstavitev. Opisali smo značilnosti te strategije in aktivnosti, ki se odvijajo med njenim izvajanjem. V prvem delu naloge smo povzeli teoretično znanje različnih avtorjev. Strategijo predstavitve smo opredelili kot instrument pospeševanja prodaje. Nato pa smo spoznali različne vrste sejmov in njihove značilnosti. Spoznali smo, zakaj so sejemske predstavitve uspešne, in razloge, zakaj lahko predstavitve spodletijo. Raziskali smo kriterije, po katerih se podjetja odločajo za določene sejme, in kje lahko dobijo informacije za svojo odločitev. V fazi načrtovanja predstavitve smo spoznali dejavnosti, na katere moramo biti pozorni, če želimo, da je naša predstavitev uspešna. Pripraviti je treba časovni načrt, določiti finančne okvirje, izvesti predsejemsko kampanjo in opraviti potrebne operativne dejavnosti. Ugotovili smo, da je za uspešen nastop pomembno agresivno predsejemsko oglaševanje. Na sami predstavitvi pa so naše najboljše orodje zaposleni, ki svoje naloge opravljajo na stojnici. V nalogi smo opisali osebje na stojnici ter njegove vloge in naloge. Opozorili smo na določene dejavnike, na katere morajo paziti podjetja pri oblikovanju razstavnih prostorov. Priporočljivo je, da so stojnice zanimive in inovativne, vendar ne premočnih barv. Razstavni prostor mora biti tudi dobro osvetljen in oskrbovan v času poteka sejma. Opisali smo tudi, kako poteka pogovor med predstavnikom podjetja na razstavnem prostoru in obiskovalcem, ter na kaj mora biti osebje posebej pozorno med pogovorom. V začetku pogovora je najpomembnejša naloga zaposlenega, da ugotovi kredibilnost obiskovalca. S tem zaposleni prihranijo čas za resne potencialne stranke. Po koncu sejma pa v podjetju opravijo še vse potrebne posejemske aktivnosti. Zelo pomembno je, da zaposleni začnejo komunicirati s potencialnimi strankami v čim krajšem času po zaključku sejma. Kontakte zaposleni arhivirajo in shranijo za nadaljnjo rabo. Končno dejanje pa je analiza rezultatov. Tu preverijo ali so bili cilji doseženi in ali so stroški takšni, kot so jih v podjetju pričakovali. Sejemski projekt zaključimo z izdelavo končnih poročil. V drugem delu dela diplomskega seminarja pa smo opisali primer predstavitve podjetja Stilles, d. o. o., na milanskem sejmu pohištva. Najprej smo predstavili podjetje Stilles, d. o. o., ki je eno vodilnih lesnih podjetij v Evropi. Predstavili smo tudi storitve in izdelke, ki jih nudijo, ter njihovo mednarodno usmerjenost in strategijo komuniciranja s kupci. Nato smo na kratko predstavili sejem I Saloni, ki se ga je podjetje udeležilo. V nadaljevanju smo opisali potek načrtovanja na nastop na milanskem sejmu. Razložili smo, kako se je podjetje pripravljalo na predstavitev, kako je načrtovalo finančna sredstva, kako so v podjetju izvedli predsejemsko oglaševanje in kako so organizirali logistični proces. Predstavili smo Stillesov nastop na sejmu. Prikazali smo stojnico, ki so jo uporabljali na sejmu, zaposlene, ki so bili na razstavnem prostoru, in primer pogovora med obiskovalcem in zaposlenim. Na koncu pa smo opisali še aktivnosti, ki v podjetju potekajo po končanem sejmu in predstavili rezultate, ki so dosegli na milanskem sejmu leta 2012.
Ključne besede: sejem, predstavitev, razstavljavec, obiskovalec, Stilles, I Saloni
Objavljeno: 22.11.2012; Ogledov: 2011; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

8.
GENERIČNA RAST PODJETJA POMURSKI SEJEM D.D.
Natalija Dvoršak, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju Generična rast Pomurskega sejma d. d. bomo najprej predstavili teoretični del rasti podjetij, nato se bomo osredotočili na generično rast, kjer proučujemo pogoje za rast, načine generične rasti ter kako naj podjetje načrtuje rast. Ker se od podjetja do podjetja strategije rasti razlikujejo in ne obstaja dejanska formula za uspeh, bomo vse te definicije kasneje povezali s teoretičnim delom, ki se navezuje na novo nastali projekt podjetja Pomurski sejem d. d., ki se imenuje POST VIVA in je bil prvič izpeljan v letu 2013. Projekt bomo predstavili od samega načrtovanja, ki traja več let, do izvedbe in analize rezultatov, ki je končni pokazatelj uspešnosti generične rasti. Na koncu bomo predstavili rezultate, vezane na postavljene hipoteze in te potrdili ali zavrgli na podlagi navedenih podatkov in analiz.
Ključne besede: rast podjetja, strategije rasti, generična rast, Pomurski sejem d. d., sejem POST VIVA
Objavljeno: 23.06.2015; Ogledov: 1279; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (752,61 KB)

9.
MEDORGANIZACIJSKO MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE NA PODROČJU SEJEMSKIH AKTIVNOSTI V PODJETJU TENZOR D.O.O.
Taja Bezjak, 2013, magistrsko delo

Opis: Komuniciranje med organizacijami predstavlja pomemben del marketinga podjetja. Podjetje se mora zavedati nekaterih posebnosti medorganizacijskega marketinga, da bi lahko bilo pri tem še uspešnejše. Kadar podjetje poskuša osvojiti tudi tuje trge, predstavlja sejem kot instrument marketinškega komuniciranja pomembno vlogo. Podjetja imajo različne razloge, zakaj se odločijo za nastop na sejmu, vsekakor je ta eden izmed njih. Učinkovitost nastopa na sejmu se začne že s pripravami in je odvisna od kakovosti sejemskih aktivnosti tako pred sejmom kot med njim in po njem. V magistrski nalogi smo opredelili značilnosti in posebnosti medorganizacijskega komuniciranja ter njegovih instrumentov. Podali smo tudi ključne razlike med komuniciranjem na medorganizacijskih in potrošniških trgih. Prav tako smo opredelili teoretična izhodišča sejma kot instrumenta marketinškega komuniciranja na medorganizacijskem trgu. Analizirali smo sejemske aktivnosti v podjetju Tenzor d.o.o. ter sejemski nastop podjetja na sejmu EuroCIS 2013. Na podlagi analize in ugotovljenih pomanjkljivosti sejemskih aktivnosti v podjetju smo podali nekatere izboljšave na področju sejemskih aktivnosti pred sejmom, med njim in po njem. Predlogi izboljšav bi po našem mnenju pripomogli k učinkovitejšemu nastopu podjetja na sejmih.
Ključne besede: medorganizacijski trgi, medorganizacijsko komuniciranje, instrumenti marketinškega komuniciranja, pospeševanje prodaje, sejem, sejemske aktivnosti
Objavljeno: 15.01.2014; Ogledov: 1352; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (846,17 KB)

10.
Sejem kot instrument pospeševanja prodaje - Pomurski sejem AGRA
Zvonka Volmut, 2016, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu bomo najprej teoretično obdelali področje tržnega komuniciranja, opisali instrumente tržnega komuniciranja ter se podrobneje osredotočili na pospeševanje prodaje, saj je osrednja tema naše raziskave sejem kot instrument pospeševanja prodaje, ki je kljub temu, da živimo v dobi interneta in se zdi, kot da se je velik del tržnega komuniciranja preselil tja, še vedno med bolj priljubljenimi oblikami pospeševanja prodaje, saj omogoča pristen, oseben ter direkten stik med prodajalcem in kupcem. Natančneje, zanimalo nas je zakulisje takšne velike prireditve, kot je mednarodni kmetijsko-živilski sejem AGRA v Gornji Radgoni. Zanimalo nas je, kateri so poglavitni razlogi za udejstvovanje podjetij na tem sejmu, kakšni so na eni strani vložki (trud, načrtovanje) in na drugi pričakovanja od nastopa na sejmu, kaj pripravijo za svoje obiskovalce oziroma potencialne porabnike, kakšne so njihove želje glede razstavnega prostora in kakšno realno stanje. Sestavili smo krajši anketni vprašalnik in z anketiranjem razstavljavcev na prireditvi Pomurskega sejma AGRA 2013 ter kasneje s spletno anketo (enake vsebine) pridobili podatke iz prve roke.
Ključne besede: tržno komuniciranje, instrumenti pospeševanja prodaje, sejem AGRA
Objavljeno: 14.04.2016; Ogledov: 694; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici