1. Učinkovitost osnovnošolskega geografskega izobraževanja pri blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje : študija primeraNina Sekirnik, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti, kako izbrana skupina osnovnošolcev (študija primera) pozna podnebne spremembe, kako se nanje odziva na nivoju svojih vrednot in konkretnega delovanja ter kakšen vpliv ima na to geografsko izobraževanje. V teoretičnem delu smo s pomočjo analize izbranih strokovnih virov in literature opredelili vzroke za podnebne spremembe in njihove posledice ter pojasnili, kako jih lahko blažimo in se nanje prilagajamo. Zanimal nas je tudi pomen izobraževanja o podnebnih spremembah. Z vidika vključenosti navedenih vsebin v pouk geografije smo analizirali učni načrt za geografijo v osnovni šoli in izbrane učbenike. V empiričnem delu smo izvedli študijo primera, kjer smo preverili obstoječe stanje znanja, vrednot in ravnanja, povezanega s problematiko podnebnih sprememb. Zatem smo realizirali pedagoški eksperiment, v katerem smo glede na analizo rezultatov prvega anketiranja oblikovali učno pripravo ter učni proces izvedli z izbrano skupino učencev. Ponovno smo preverili iste kazalnike stanja. Identificirali smo, kako izbrane metode, oblike in vsebine izobraževanja, izvedenega v primeru pedagoškega eksperimenta, vplivajo na znanje, vrednote in ravnanje učencev. Glede na ugotovljeno zaključujemo, da je ciljno pripravljeno osnovnošolsko geografsko izobraževanje o podnebnih spremembah izrednega pomena ter učinkovito vpliva na znanje in vrednote učencev glede podnebnih sprememb, hkrati pa veča zavedanje o pomenu delovanja v smeri blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja nanje.
Ključne besede: podnebne spremembe, segrevanje ozračja, izobraževanje, pouk geografije
Objavljeno v DKUM: 27.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 10
 Celotno besedilo (6,31 MB) |
2. INTEGRACIJA UČNIH VSEBIN O GLOBALNEM SEGREVANJU OZRAČJA V POUK NARAVOSLOVJA IN TEHNIKEMetka Paulič, 2011, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo problematiko onesnaževanja okolja, še posebej problem globalnega segrevanja ozračja. Raziskava je razdeljena na tri dele. V prvem delu smo proučevali poznavanje vzrokov in posledic onesnaževanja okolja, hkrati pa tudi poznavanje morebitnih rešitev za preprečevanje onesnaževanja. Osredotočili smo se na regionalno problematiko, vendar je raziskava pokazala, da anketiranci ne privilegirajo svojega sektorja onesnaževanja, so pa z onesnaževanjem okolja dobro seznanjeni. V drugem delu smo se osredotočili na razumevanje problematike globalnega segrevanja ozračja. Analiza rezultatov je pokazala, da so ljudje o tej tematiki že slišali, jo poznajo, vendar je ne razumejo. Pri tem bolj poznajo posledice globalnega segrevanja ozračja glede na vzroke, saj so jim lahko priča v vsakdanjem življenju. Ker vemo, da je celoten proces globalnega segrevanja ozračja precej kompleksen in da je učencem razredne stopnje potrebno predstaviti tematiko na njim primeren način, smo se v tretjem delu raziskave osredotočili na učitelje in njihovo poznavanje obravnavane problematike. Ugotovili smo, da imajo tudi učitelji težave z razumevanjem procesa globalnega segrevanja ozračja, kar pa prinese tudi težave pri razlagi tega pojava učencem. Omenjeni rezultati so nas vzpodbudili k izdelavi celovitega modela poučevanja, v katerem smo se osredotočili na ključne parametre vzrokov in posledic globalnega segrevanja ozračja. Posledice anketiranci sicer poznajo, vendar jih ne znajo povezati z vzroki. V modelu poučevanja smo podali tudi nekaj primerov izvedb učnih ur s konkretnimi napotki, učnimi listi in uporabnimi spletnimi stranmi. Ob koncu smo z računalniškim programom nakazali še preproste povezave posameznih vzrokov in posledic. Prepričani smo, da bo model poučevanja v pomoč učiteljem pri njihovem delu, hkrati pa bo pripomogel k celostnemu razumevanju globalnega segrevanja ozračja, kar je pogoj za ohranjanje narave tudi prihajajočim generacijam.
Ključne besede: razredni pouk, onesnaževanje okolja, globalno segrevanje ozračja, model poučevanja
Objavljeno v DKUM: 18.05.2011; Ogledov: 4461; Prenosov: 294
Celotno besedilo (6,65 MB) |
3. GLOBALNO SEGREVANJE OZRAČJA IN VLOGA EKOŠOLAndrejka Klajžar, 2009, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge je predstavljen problem globalnega segrevanja ozračja, njegove posledice ter ukrepi, ki ga blažijo. Podrobno je prikazan tudi projekt Ekošola kot način življenja, v katerega se vključuje vedno več slovenskih osnovnih šol. V empiričnem delu je narejena raziskava med učenci petega razreda osnovnih šol, ki so vključene v projekt Ekošola kot način življenja, ter učenci šol, ki niso vključene v ta projekt. Namen raziskave je ugotoviti, ali so učenci ekošol bolj ozaveščeni o problemu globalnega segrevanja kot učenci neekošol ter kako se razlikujejo njihove aktivnosti v smislu blaženja podnebnih sprememb. Predvsem pa smo želeli raziskati, ali šole skupaj z učenci, ki so vključeni v ta projekt, izvajajo razne dejavnosti vezane na problem globalnega segrevanja in s tem pripomorejo k blaženju podnebnih sprememb. Pri raziskovalnem delu smo uporabili deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultate smo razdelili v tri sklope. V prvem sklopu smo želeli proučiti ozaveščenost učencev o globalnem segrevanju. V drugem sklopu, aktivnosti učencev, smo želeli ugotoviti v kolikšni meri učenci uporabljajo to znanje in ga vključujejo v aktivnosti. V tretjem sklopu, ukrepi šole, pa smo želeli proučiti, v kolikšni meri se ekošole vključujejo v dejavnosti, vezane na globalno segrevanje. V okviru prvega sklopa smo ugotovili, da so učenci ekošol bolj ozaveščeni o problemu globalnega segrevanja ozračja, saj so v večini prepoznali njegove vzroke in potrebne ukrepe za njegovo blaženje. V okviru drugega sklopa so nam rezultati raziskave pokazali, da učenci ekošol malo bolj skrbijo za čisto okolje v okolici šole. Ugotovili smo tudi, da učenci mestnih šol bolje skrbijo za ločevanje odpadkov doma kot učenci podeželskih šol. V tretjem sklopu pa smo ugotovili, da ekošole ponujajo svojim učencem več dejavnosti, ki so vezane na ekološke vsebine, kot so npr. predavanja, ogledi dokumentarnih filmov, ekodnevi in ekotedni, ter razni drugi projekti vezani na globalno segrevanje.
Ključne besede: globalno segrevanje ozračja, onesnaževanje okolja, odpadki, ekošola
Objavljeno v DKUM: 23.12.2009; Ogledov: 4799; Prenosov: 523
Celotno besedilo (5,11 MB) |
