1. Enakost spolov na trgu dela v SlovenijiNeža Žugelj Gašperšič, 2024, magistrsko delo Opis: Vsak dan se srečujemo s problematiko enakosti spolov na trgu dela. Gre za kompleksen problem, ki je sestavljen iz veliko različnih dejavnikov. V magistrsem delu smo proučevali mnenja žensk in moških o enakosti spolov na trgu dela v Sloveniji in ugotavljali, ali je med mnenji glede na spol možno opaziti določene razlike. Natančneje smo i raziskali, kakšen pogled imajo ženske in moški na plačne vrzeli med spoloma. Zanimalo nas je, kakšna so mnenja anketirancev o tradicionalnih vlogah glede na različne starostne skupine in glede na spol. Izhajali smo iz dejstva, da tradicionalne vloge spolov močno vplivajo na segregacijo poklicev po spolu. Proučevali smo, kako se razlikujejo mnenja o prisotnosti spolne diskriminacije na delovnem mestu glede na spol in končano izobrazbo anketirancev. Zanimalo nas je tudi, kakšen pogled imajo anketiranci na vlogo javne politike in vlade pri odpravljanju neenakosti med spoloma na delovnem mestu. Raziskava je izvedena z anketnim vprašalnikom, ki smo ga poslali zaposlenim v različnih panogah in sektorjih. Rezultati kažejo, da je možno opaziti razlike v mnenjih o enakosti spolov na trgu dela v Sloveniji glede na spol, starost in končano izobrazbo anketirancev. Ženske v povprečju menijo, da je neenakost spolov na trgu dela problem, moški pa v povprečju do problema niso opredeljeni. Glede na izobrazbo in starost se razlike v mnenjih kažejo pri moških starih med 33 in 49 let, ki ne odstopajo od tradicionalnih vlog spolov ter moških s končano več kot srednjo šolo, ki imajo nevtralen pogled na spolno diskriminacijo na delovnem mestu. Kljub temu je mnenje žensk in moških o določenih problematikah neenakosti spolov na trgu dela dokaj enotno, kar kaže na napredek in manjšanje vrzeli med spoloma. Še vedno je možno opaziti močan vpliv tradicionalnih vlog spolov, diskriminacije in pristranskosti ter močno segregacijo poklicev glede na spol. Ključne besede: plačne vrzeli, poklicna segregacija, spolna diskriminacija, tradicionalne vloge spolov Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,25 MB) |
2. Inkluzija, integracija oz. segregacija pri gluhih in naglušnih s stališča svetovalnih delavcevKatja Artnjak, 2018, magistrsko delo Opis: Tema magistrske naloge je inkluzija, integracija in segregacija gluhih in naglušnih s stališča svetovalnih delavcev. V nalogi smo se ukvarjali z načini vključevanja gluhih in naglušnih otrok v redne osnovne šole. Zanimalo nas je stališče svetovalnih delavcev do vključevanja gluhih in naglušnih otrok. Fokus je bil usmerjen v osnovnošolsko izobraževanje. V teoretičnem delu smo spoznali pojme inkluzija, integracija in segregacija. Spoznali smo vrste gluhote in naglušnosti, načine prepoznavanja in vpliv okvare sluha na govorno-jezikovni razvoj. Pregledali smo pravne podlage vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, programe vzgoje in izobraževanja za gluhe in naglušne otroke ter prilagoditve, ki so nujne za uspešno vključevanje gluhih in naglušnih otrok. V empiričnem delu nas je zanimalo, kakšno je stališče svetovalnih delavcev do integracije, inkluzije in segregacije gluhih in naglušnih otrok, kakšno je njihovo mnenje glede dodatne strokovne pomoči, kakšne izkušnje imajo z njihovim vključevanjem ter kakšne prilagoditve bi bilo gluhemu oziroma naglušnemu otroku treba omogočiti, da bi v razredu lahko optimalno deloval. Raziskava je temeljila na polstrukturiranem intervjuju, ki ga je preko spleta rešilo 34 šolskih svetovalnih delavcev različnih šol s celotne Slovenije, en polstrukturirani intervju pa smo opravili osebno. Ugotovili smo, da so stališča glede vključevanja gluhih in naglušnih otrok v redne programe osnovne šole s stališča svetovalnih delavcev zelo pozitivna, saj so v večini mnenja, da to ne koristi zgolj otroku s posebnimi potrebami, temveč tudi ostalim otrokom, ki se naučijo sprejemati »drugačnost«. Ključne besede: inkluzija, integracija, segregacija, gluhi in naglušni otroci, svetovalni delavci Objavljeno v DKUM: 15.10.2018; Ogledov: 2459; Prenosov: 676
Celotno besedilo (1,05 MB) |
3. Muslimani v EvropiPetra Matičko, 2017, magistrsko delo Opis: Muslimani so privrženci islama, monoteistične religije, ki je nastala v 7. stoletju v Arabiji. Ustanovitelj islama je prerok Mohamed, ki je v letih od 613 do 619 n. št. v Meki začel pridigati o novi religiji. Svoje privržence je najprej našel v arabskih beduinskih plemenih in tako ustanovil prvo muslimansko skupnost – umo, kasneje pa se je nova religija začela bodisi z vojaškimi zmagami ali taktičnimi prepričevanji širiti po celotnem Arabskem polotoku. V času prvih kalifatov so se muslimani razširili na območje Sirije, Palestine, Iraka in Severne Afrike ter med vladanjem Omajadov in Abasidov prišli v Španijo in kasneje še na Balkanski polotok ter počasi širili svojo vero tudi po evropskem kontinentu. V 20. stoletju so se pripadniki muslimanske vere – tokrat ne po verskem, temveč po državljanskem načelu – začeli preseljevati v evropske države. Najprej kot ekonomski migranti v nekdanje kolonialne države, kasneje kot ekonomski migranti v razvite industrijske države, v zadnjem obdobju pa tudi kot politični emigranti. Posledica priseljevanj muslimanskega prebivalstva v Evropo je pojav multikulturalizma, segregacije, socialnih in kulturnih napetosti med avtohtonim prebivalstvom in priseljenci, pa tudi prepletanja muslimanske kulture z evropsko. Ključne besede: islam, muslimani v Evropi, multikulturalizem, segregacija, islamofobija Objavljeno v DKUM: 18.07.2017; Ogledov: 1979; Prenosov: 284
Celotno besedilo (5,85 MB) |
4. Feminizacija na regionalni televizijski postaji: primer vtvLucija Skutnik, 2016, diplomsko delo Opis: Na trgu dela opažamo skoncentriranost enega spola na določenih delovnih mestih. Televizija ni izjema. Moški so večinoma zaposleni na bolj tehničnih mestih, medtem ko so ženske novinarke. Teoretično smo raziskali moškega in žensko skozi zgodovino, feminizacijo, stereotipizacijo, spolno segregacijo in žensko kot spolni objekt.
V empiričnem delu smo analizirali feminizacijo na regionalni televiziji Vaša televizija (VTV). Ključne besede: feminizacija, segregacija, ženska, delovno mesto Objavljeno v DKUM: 09.01.2017; Ogledov: 1891; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,34 MB) |
5. NEKATERI SOCIOLOŠKI VIDIKI OBRAVNAVE UČENCEV S POSEBNIMI POTREBAMI SKOZI INSTITUCIJO DRUŽBE IN OSNOVNE ŠOLETina Kotnik, 2016, diplomsko delo Opis: V sodobni družbi je obravnava drugačnosti še vedno predmet polemik. Kljub kulturno-socialnemu napredku na področju hendikepa v slovenskem šolskem sistemu še nismo dosegli popolnega konsenza. V preteklosti smo zavzeli stališče popolnega zanikanja obstoja problema, čez čas smo realizirali razne oblike institucionalne segregacije in danes smo zaradi procesov integracije prišli do popolne vključitve in celostnega priznanja enakovrednega družbenega statusa osebam s posebnimi potrebami. Če so se nekoč posamezniki prilagajali skupini, se danes vrši proces prilagajanja elementov znotraj družbe in izobraževalnega procesa tistemu posamezniku, ki prilagoditve potrebuje. Problem diplomske naloge so sociološki dejavniki, ki vplivajo na razvoj družbe. Ta razvoj je pripomogel k pogledu, ki ga imamo na populacijo oseb s posebnimi potrebami danes. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili osnovne pojme, ki določajo naše raziskovano področje: definicije in različne opredelitve termina osebe s posebnimi potrebami. Povzeli smo mnenja različnih strokovnjakov in predstavili veljavne predpise in zakone, ki določajo obravnavo oseb s posebnimi potrebami. Nadalje smo se osredotočili na zgodovinski pregled hendikepa in predstavili razvojno os obravnave od segregacije in razvrščanja nekoč do integracije in usmerjanja danes. Predstavili smo prilagojeno obravnavo oseb s posebnimi potrebami znotraj slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema ter se dotaknili kadrovskih težav in odnosov med starši in strokovnjaki znotraj obravnave. V empiričnem delu pa smo proučevali mnenje širše javnosti o problematiki oseb s posebnimi potrebami v slovenskem družbenem prostoru. Zanimalo nas je, kakšno je mnenje posameznikov o integrativnem izobraževanju in vplivu tovrstnega izobraževanja tako na sam proces kot na učeče se. Najpomembnejše, kar nas je v raziskavi zanimalo, sta odnos in splošna opredelitev posameznikov do problematike drugačnosti v današnji družbi in šolskem sistemu. Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, usmerjanje, zgodnja obravnava, segregacija, institucionalizacija, individualizacija, integracija, odnosi. Objavljeno v DKUM: 13.04.2016; Ogledov: 2415; Prenosov: 293
Celotno besedilo (571,17 KB) |
6. PRAVNI POLOŽAJ ROMSKIH OTROK PRI IZOBRAŽEVANJU V PREKMURJUVeronika Vučko, 2015, diplomsko delo Opis: Republika Slovenija vlaga precej naporov v vključevanje Romov v vrtce in obvezno šolo in v njihovo integracijo v večinsko kulturo na splošno. Predšolski otroci Romov so v slovenske vrtce vključeni na tri načine. Največ jih je integriranih v običajne oddelke. Kljub vsemu je značilen majhen delež romskih otrok, vključenih že v predšolsko vzgojo v vrtcih.
Država posebej obravnava in šolam za vzgojo in izobraževanje romskih učencev priznava določene ugodnosti, ki jih bom deloma v nadaljevanju tudi predstavila.
V okviru Zavoda Republike Slovenije za šolstvo deluje študijska skupina učiteljev, ki poučujejo romske učence. Žal pa je izstop učencev Romov iz šolskega sistema že v osnovni šoli nesorazmerno velik. Osnovna težava je neznanje slovenskega jezika, sledi nestalen obisk oz. izostajanje od pouka in na splošno učna neuspešnost.
Nizka izobrazbena raven Romov v kombinaciji z drugačnimi življenjskimi navadami in pogoji ne omogoča enostavnih rešitev na področju sistema vzgoje in izobraževanja. Delež otrok, ki končajo osnovnošolsko izobraževanje, še vedno ostaja nizek, kar vpliva na potrebe po nadaljevanju motivacije za izobraževanje tudi odraslih Romov.
Ključni problemi, ki so v dosedanjih konceptih ostali nerešeni, so: inkluzija ali vključevanje proti segregaciji; jezik, kultura in identiteta; neprilagojena organizacija dela; nizka pričakovanja glede šolske uspešnosti romskih otrok (odnos do izobraževanja in nespodbudno domače okolje); neupoštevanje socialno-kulturnih in drugih okoliščin; razvrščanje romskih otrok v šole s prilagojenim programom.
Nikakor ne gre prezreti, da na kakovost in možnosti izobraževanja romskih otrok zelo vplivajo tudi specifična identiteta in kultura družbe ter pogoji njihovega življenja, na katere vrtec ali šola navsezadnje ne moreta vplivati neposredno. Zato je za izvajanje strategije vzgoje in izobraževanja ter izboljševanje položaja tam, kjer ni zadovoljiv, nujno vključevanje in koordinirano delovanje vseh relevantnih državnih inštitucij.
Ministrstvo RS za šolstvo, znanost in šport se je za reševanje vprašanj, ki presegajo problematiko izobraževanja, vendar pa na izobraževanje vplivajo, povezalo z drugimi resornimi ministrstvi, predvsem z Ministrstvom za zdravje ter z Ministrstvom RS za delo, družino in socialne zadeve. Ministrstvo je sodelovalo s slednjim ministrstvom predvsem na naslednjih področjih: pri možnostih za prejemanje socialnih in družinskih pomoči v funkcionalni obliki, programi javnih del v povezavi z izobraževanjem, štipendiranje in programi usposabljanja za poklice.
Prav tako bo še naprej podpiralo raziskovalne in razvojne projekte, ki podpirajo ukrepe v skladu s to strategijo.
Zveza Romov Slovenije je sodelovala pri celotni pripravi strateškega dokumenta. Prav tako bo sodelovala pri poučevanju in učenju romskega jezika, zgodovine in kulture, pri pripravi gradiv in pri vseh drugih oblikah in načinih izobraževanja.
Izboljšanje položaja Romov v Evropi se uvršča med prednostne naloge uresničevanja programov odprave socialne izključenosti in socialne kohezije ter odprave predsodkov in nestrpnosti. Številne študije in mednarodna poročila uvrščajo Rome v izrazito socialno ogrožene marginalne skupine. Vendar pa bodo ukrepi »pozitivne diskriminacije« dosegli svoj namen le, če bodo usmerjeni v točno določen cilj in če bodo časovno omejeni, kot je potrebno, da se dosežejo »enake možnosti«, nikakor pa to ne sme postati trajna oblika reševanja, ki bi lahko vodila k prikritim potem za zlorabljanje le-tega. Ključne besede: integracija Romov v kulturo, državne ugodnosti pri vzgoji in izobraževanju, inkluzija in segregacija, državne inštitucije, raziskovalni in razvojni projekti, pozitivna diskriminacija. Objavljeno v DKUM: 02.12.2015; Ogledov: 1815; Prenosov: 181
Celotno besedilo (1,36 MB) |
7. OSVEŠČENOST O GLUHIH KOT JEZIKOVNI IN KULTURNI MANJŠINI V SLOVENIJIJessica Rebecca Metelko, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja prevodoslovno-sociološko raziskavo na področju osveščenosti slišeče večine o gluhih kot jezikovni in kulturni manjšini v Sloveniji. Gluhota je ravno zaradi svoje nevidnosti opredeljena kot najtežja invalidnost. Za razliko od slepote ali druge telesne invalidnosti, gluhih okoli sebe sprva ne opazimo. Opazimo šele način komunikacije, ki temelji na vizualnih elementih. Znakovno sporazumevanje ima v okviru prevodoslovja, kot mlade znanstvene vede, poseben pomen.
V prvem delu diplomske naloge so predstavljene prevodoslovne in sociološke teoretične osnove, ki izhajajo iz strokovne literature. Opisane so zdravstvene osnove gluhote, kot sta stopnja in vzroki za izgubo sluha. S sociološkega vidika sta podrobneje predstavljena izobraževanje gluhih ter družbeni položaj gluhih tako v preteklosti kot sedanjosti. S prevodoslovnega vidika so prav tako obravnavani način komunikacije gluhih, znakovni jezik ter delo tolmačev slovenskega znakovnega jezika.
Drugi del diplomske naloge temelji na empiričnih osnovah, ki naj bi potrdile teoretična izhodišča. Za potrditev le-teh z izkušnjami je bil narejen intervju s sekretarjem Društva gluhih in naglušnih Podravja Maribor, gospodom Milanom Kotnikom, ki je na podlagi dolgoletnih izkušenj podal mnenje o delu z gluhimi, osveščanju javnosti in položaju gluhih v družbi. Poleg intervjuja sta bili izvedeni dve spletni anketi, ena v Sloveniji in druga v Avstriji. Podatki potrjujejo hipoteze, da je slišeča večina nezadostno osveščena o gluhih kot jezikovni in kulturni manjšini, da večina slišečih še ni bila v stiku z gluho osebo, ter da bi po njihovem mnenju večja osveščenost pripomogla k večji tolerantnosti in enakopravnejši obravnavi gluhih, ki so, glede na njihove posebne komunikacijske sposobnosti, izločeni iz globalnega in enakopravnega diskurza. Ovržena je bila hipoteza, da se slišeči večino ne zavedajo diskriminacije gluhih. Odgovori anketirancev jasno kažejo, da se zavedajo težav na področju izobraževanja, zaposlovanja in komunikacije. Prav tako je potrjena hipoteza o enaki stopnji osveščenosti o gluhih v Sloveniji in Avstriji. Sicer povprečni rezultati kažejo odstopanje v stopnji osveščenosti o gluhih, vendar je potrebno poudariti, da so tako slovenski kot tudi avstrijski anketiranci identično pravilno in napačno ocenjevali veljavnost trditev. Ključne besede: prevodoslovje, znakovni jezik, tolmač, tolmačenje za skupnost, diskriminacija, segregacija, integracija Objavljeno v DKUM: 15.10.2014; Ogledov: 1785; Prenosov: 351
Celotno besedilo (1,73 MB) |
8. UVELJAVLJANJE ŽENSK V ZNANOSTINuša Čujež, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je bil raziskan položaj žensk v znanosti. Osredotočili smo se na možnosti uveljavljanja žensk na znanstvenoraziskovalnem področju, na vpliv okolja in morebitno povezanost družbenega okolja s poklicno izbiro znanstvenic. Zanimale so nas individualne okoliščine in osebnostne karakteristike, družbene razlike med spoloma ter mera vpliva teh dejavnikov na karierno pot znanstvenic.
Teoretični del diplomske naloge zajema prikaz konceptov o spolu, delitvi dela glede na spol, osvetli tudi vpliv izobraževalnega sistema na poklicno izbiro in morebitne ovire (pomanjkanje vzornic, mentorstvo, stekleni stropi, vertikalna segregacija ipd.), s katerimi se znanstvenice srečujejo na svoji poklicni poti. Empirični del temelji na kvalitativni metodi, s pomočjo katere smo ugotavljali, kakšni so pogoji in možnosti napredovanja. Ugotovili smo, da ženskam družba ali pa moško prevladujoča kultura na znanstvenoraziskovalnem področju ni nenaklonjena oz. jim ne onemogoča napredovanja in uveljavljanja na tem področju. Kot pomembni dejavniki pri kariernem napredovanju znanstvenic so se izkazali predvsem osebni razlogi in družbena pričakovanja do posameznega spola. Ključne besede: ženske, znanost, kariera, stekleni stropi, vertikalna spolna segregacija, družbene razlike Objavljeno v DKUM: 30.10.2012; Ogledov: 1581; Prenosov: 182
Celotno besedilo (1,84 MB) |