| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga reševalca pri hitri sekvenčni intubaciji na terenu
Tahi Globačnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Hitra sekvenčna intubacija je način vzpostavitve dihalne poti, kjer je potrebno uporabiti zdravila, ki omogočijo lažjo intubacijo in zmanjšajo zaplete med posegom. Ker ta zdravila povzročijo globoko nezavest in prenehanje dihanja pacienta, je zelo pomembna usklajenost ekipe, ki hitro sekvenčno intubacijo izvaja. Pri izvajanju posega mora reševalec poznati poseg do potankosti, poznati mora tudi delovanje zdravil in aparatov, ki jih uporabljamo pri hitri sekvenčni intubaciji. Čeprav so študije dokazale, da imajo pravočasno intubirani pacienti boljšo prognozo in manj zapletov pri zdravljenju, se hitra sekvenčna intubacija ponekod v Sloveniji še vedno ne izvaja dovolj pogosto pri pacientih, kjer je indicirana. Raziskava, ki smo jo naredili med reševalci, zaposlenimi v reševalnih postajah, prehospitalnih enotah in enotah nujne medicinske pomoči na Štajerskem in Koroškem, je pokazala, da se reševalci hočejo izobraževati o intubaciji in hitri sekvenčni intubaciji, vendar nimajo vsi možnosti, ker nimajo organiziranih delavnic na to temo. Veliko reševalcev se izobražuje samovoljno, brez mentorjev ali strokovnega nadzora, kar lahko privede do napačnega učenja. Polovica anketiranih lahko nudi zdravniku dovolj dobro strokovno in časovno ustrezno pomoč pri izvajanju hitre sekvenčne intubacije, približno pri polovici anketiranih pa zdravnik ne bo deležen pričakovane asistence, kar lahko privede do hudih in življenje ogrožajočih zapletov med samim posegom.
Ključne besede: hitra sekvenčna intubacija, zapora dihalne poti, vzpostavitev dihalne poti, podpora dihalne funkcije, relaksacija, sedacija, intubacija.
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 2722; Prenosov: 607
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

2.
Analiza vpliva tehnoloških dejavnikov na delovanje sistema za inhalacijsko sedacijo »AnaConDa«
Igor Karnjuš, 2017, doktorsko delo/naloga

Opis: Uvod: Pri uporabi sistema za inhalacijsko sedacijo AnaConDaTM (ACD, Sedana Medical, Uppsala, Švedska) lahko tehnološki dejavniki vplivajo na njegovo delovanje. Med sedacijo bolnika z uporabo tekočega hlapnega anestetika lahko v brizgalki nastane plinski mehurček in zaradi njega pojav autopumpinga. Namen raziskave je bil preučiti, kako izpostavljenost tekočega anestetika viru toplote, način shranjevanja hlapnega anestetika, prisotnost plinskega mehurčka v ACD-brizgalki in gravitacija vplivajo na pojav autopumpinga. Dodatno smo želeli ugotoviti, kako dihalni minutni volumni (MV), predvsem enkratni dihalni volumen (Vt), in hitrost pretoka tekočega anestetika vplivajo na izgube hlapnega anestetika iz dihalnega sistema pri uporabi ACD. Metode: Pojav autopumpinga z uporabo ACD-sistema smo testirali in vitro na štirih različnih skupinah brizgalk z dvema hlapnima anestetikoma (izofluran in sevofluran): hlapni anestetik, shranjen na sobni temperaturi ali temperaturi hladilnika, z ali brez prisotnosti plinskega mehurčka v brizgalki. Tekoči hlapni anestetik smo v ACD-sistem dovajali s pomočjo infuzijske črpalke s konstantno hitrostjo pretoka in ga ogrevali postopoma, dokler na površini brizgalke nismo dosegli temperature 50 °C. Vpliv gravitacije smo testirali ločeno, pri višinah infuzijske črpalke ± 30 cm in ± 60 cm glede na višino ACD-sistema. Med eksperimentom smo opazovali spremembe v koncentracijah hlapnega anestetika v izdihanem zraku (Fet, v vol %). Za ugotavljanje izgub hlapnega anestetika skozi filter ACD-sistema smo dodatni analizator dihalne zmesi umestili na ekspiratorno cev dihalnega sistema takoj za Y-konektom. Rezultati: Do autopumpinga je prišlo le v skupinah z začetnim plinskim mehurčkom, pri obeh hlapnih anestetikih. V teh primerih so se vrednosti Fet povečevale z naraščanjem velikosti plinskega mehurčka (ΔFet pri izofluranu = +2,5–4,2 vol %; pri sevofluranu = +0,9–2,3 vol %). V skupinah brez začetnega plinskega mehurčka so pri obeh hlapnih anestetikih vrednosti Fet ostale stabilne med celotnim eksperimentom (ΔFet = +0,1–0,3 vol %). S spremembo višine infuzijske črpalke so se vrednosti Fet le prehodno spreminjale za ± 0,1 vol %. Izgube hlapnega anestetika iz dihalnega sistema so bile pri vrednostih Fet 0,9 vol % minimalne (< 0,1 vol %), pri vrednostih Fet > 0,9 vol %, pa so izgube naraščale v odvisnosti od hitrosti pretoka tekočega anestetika in Vt. Zaključki: Na pojav autopumpinga vplivata predvsem izpostavljenost tekočega anestetika viru toplote in prisotnost plinskega mehurčka v ACD-brizgalki. Zatorej je potrebno pred pričetkom sedacije z ACD-sistemom iz brizgalke odstraniti vse vidne plinske mehurčke in odstraniti vire toplote. Na izgube hlapnega anestetika iz dihalnega sistema vplivajo zlasti vrednosti Fet in MV oz. Vt.
Ključne besede: AnaConDa, hlapni anestetiki, inhalacijska sedacija, varnost pacienta, enota intenzivne terapije
Objavljeno: 17.11.2017; Ogledov: 558; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (5,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici