| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Upravljanje z vtisom na socialnem omrežju Facebook
Eva Zorko, 2019, magistrsko delo

Opis: Koncept upravljanja z vtisi izvira iz socialne psihologije in orisuje posameznikova prizadevanja, da bi ustvaril nadzor nad tem, kako ga dojemajo drugi ljudje. Upravljanje z vtisi je tesno povezano s konceptom samopredstavljanja, ritualnim procesom vsakdanje socialne izmenjave (Goffman, 1959). Osrednji namen študije je identificirati tiste osebnostne lastnosti ali vedenja posameznikov, ki se povezujejo z različnimi oblikami samopredstavljanja na družbenem omrežju Facebook. Bolj podrobno, zanima nas izražanje lažnega oz. realnega sebstva oziroma fiktivnih samopredstavitev v odnosu z avtentičnostjo, upravljanjem z vtisi, intenzivnostjo uporabe Facebooka ter dojemanjem samopredstavljanja v okolju družbenih omrežij.
Ključne besede: samopredstavljanje, upravljanje z vtisi, avtentičnost, Facebook, sebstvo
Objavljeno: 28.08.2019; Ogledov: 647; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (835,21 KB)

2.
Šestdeset let spraševanja "Kdo sem jaz?"
Bojan Musil, Andrej Preglej, 2015, pregledni znanstveni članek

Opis: Leta 1954 sta Kuhn in McPartland v kontekst raziskovanja posameznikovega pojmovanja sebe oziroma sebstva postavila enostavno vprašanje "Kdo sem jaz?". V kasnejših letih je ta preizkus postal popularen na področju psihološkega in sociološkega raziskovanja, v zadnjem času pa je aktualen na področju medkulturnih (psiholoških) študij. Po 60 letih smo si omenjeno vprašanje zastavili znova, in sicer v kontekstu analitičnega pregleda preteklih raziskav omenjenega instrumenta, s čimer poskušamo v celoviti evalvaciji odgovoriti tudi na vprašanje, ali je uporaba omenjenega vprašanja v raziskovalne namene dandanes še smiselna.
Ključne besede: socialna psihologija, pojmovanje sebe, sebstvo, analize vprašalnikov, preizkus dvajsetih izjav
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 585; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (267,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Razlike v pojmovanju sebe med spoloma v individualistični kulturi
Andrej Preglej, 2017, magistrsko delo

Opis: Zanimanje za sebstvo, jaz, samopodobo, pojmovanje sebe, identiteto ali še kakšne druge sorodne pojme ima v psihologiji dolgo tradicijo in posedično mnogo raziskovalnih pristopov. Iz nabora konceptov, povezanih s sebstvom, pričujoča magistrska naloga v teoretskem delu opisuje samo sebstvo, kako le-to deluje, kateri so njegovi bistveni deli in kako sociokulturni kontekst vpliva nanj. V nadaljevanju, v empiričnem delu, se v magistrski nalogi osredotočamo na razlike v pojmovanju sebe med spoloma v povezavi z individualistično kulturo. Kot sta Markusova in Kitayama (1991) na podlagi razlik v kulturi opisala dve različni in prevladujoči pojmovanji sebe, namreč odvisno in neodvisno, se ta razlika v pojmovanju sebe kaže tudi med spoloma. Za namen raziskave smo uporabili dva instrumenta, preizkus dvajsetih izjav ali Twenty statements test (TST; Kuhn in McPartland, 1954) ter vprašalnik kolektivizma in individualizma (Singelis idr., 1995), ki so jih reševali študenti različnih študijskih smeri Univerze v Mariboru. Rezultati so pokazali prevalenco psihičnih opisov, kar je značilno za individualistične kulture; prav tako pa je prišlo je do razlik med spoloma pri dimenziji horizontalni kolektivizem. Pri posameznih kategorijah TST so se pokazale razlike med spoloma. Pri obeh instrumentih so rezultati nadalje pokazali večjo vezanost moških na skupino kot pri ženskah. V kontekstu TST smo ugotovili, da v prvih desetih stavkih udeleženci navedejo najpomembnejše opise o sebi.
Ključne besede: sebstvo, pojem sebe, neodvisno in odvisno pojmovanje sebe, TST, vprašalnik individualizma in kolektivizma.
Objavljeno: 07.03.2017; Ogledov: 716; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (754,68 KB)

4.
Samospoznanje pri Platonu, Friedrichu Wilhelmu Nietzscheju in Emmanuelu Mounieru
Uroš Cvelbar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo temo samospoznanja in samospoznavnega procesa. Platon (s Sokratom), Nietzsche in Mounier so tisti filozofi, s pomočjo katerih smo zelo dobro spoznali filozofsko širino in globino obravnavane teme. Raziskali smo, kašen vpliv in kakšne implikacije ima samospoznanje na družbo in njeno politično življenje. Pri Platonu smo se osredinili na njegov dialog Alkibiad Prvi, v katerem zelo nazorno pokaže proces samospoznanja in njegovo praktično vrednost. Obrat v interpretaciji se zgodi, ko Platonovo samospoznanje obravnavamo v okviru spoznavanja samega sebe kot individualnega bitja v nasprotju z običajno interpretacijo. Večina interpretov Platonovo samospoznavanje obravnava kot splošno spoznanje samega sebe, torej človeške vrste. Ta obrat omogoča, da že pri Platonu razberemo ključne nastavke za vse poznejše teorije o samospoznanju oz. vzpostavitvi osebne identitete. Pri politični implikaciji obravnavamo Platonovo preslikavo posameznikovega psihološkega stanja na različne stanove v družbi oz. celo na državne ureditve. Pri Nietzscheju raziskujemo radikalno kritiko vseh pozitivnih izjav in definicij o samospoznanju. Vendar se Nietzschejeva pozicija izkaže za nezadostno: poleg tega da se pojavi problem subjektivistične filozofije, ki zapade v relativizem, z njegovimi pojmi ne moremo vzpostaviti konstruktivnega dialoga ali smiselnega sistema. Mouniera smo obravnavali kot enega glavnih predstavnikov personalizma. Izkaže se, da je s pojmom oseba in svojim aktivnim družbenim delovanjem posegel v politično prihodnost Evrope. Ob nenehnem preseganju samega sebe in svojih trenutnih danosti je ena ključnih lastnosti osebe prav aktivno delovanje, usmerjeno k drugemu in za drugega.
Ključne besede: Sokrat, Platon, Friedrich Wilhelm Nietzsche, Emmanuel Mounier, samospoznanje, samospoznavanje, sebstvo, oseba, personalizem, jaz
Objavljeno: 14.10.2016; Ogledov: 1320; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (803,90 KB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici