| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
IZBIRA TEHNOLOGIJE TERMIČNE OBDELAVE STRANSKIH PRODUKTOV PRI PROIZVODNJI HIGIENSKEGA PAPIRJA
Blaž Tropenauer, 2009, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je poudarjeno določanje najprimernejše rešitve za odpadke, ki nastajajo pri proizvodnji higienskega papirja. Predstavljeno je stanje na področju ravnanja s stranskimi produkti pri proizvodnji higienskega papirja, mogoče rešitve problematike odpadkov v podjetju in izbira primernejše rešitve s pomočjo dveh primerjalnih metod. V nalogi je podrobno opisano stanje podjetja Paloma d.d. na področju odpadkov. Predstavljene so glavne vrste nastajajočih odpadkov, zakonski okviri, ki zadevajo ravnanje z njimi ter stroškovna analiza sedanjega stanja. Navedene so rešitve problematike, izmed katerih je po utemeljitvi izbrana najprimernejša. Kot rešitev problematike odpadkov v podjetju je predstavljena tehnologija sežiga. Opisane so razne vrste tehnologij sežiga odpadkov. Obravnavani sta tudi dve najnovejši tehnologiji, ki temeljita na vpeljavi električnih metod za obdelavo tovrstnega odpada. Navedene so dobre in slabe strani pri obdelavi naših odpadkov z vsako izmed obravnavanih tehnologij. Na podlagi teh informacij sta izbrani dve tehnologiji sežiga, ki sta najprimernejši za naš primer. Tako smo za primerjavo izbrali tehnologijo sežiga odpadkov na pomični rešetki in sežig odpadkov na lebdečem sloju. V ta namen sta se izvedla tudi poskusna sežiga naše vrste odpadkov na vsaki izmed omenjenih tehnologij. Pomemben prispevek naloge je na področju podrobne analize obeh tehnologij. Podatki so se črpali iz različnih literarnih virov, večinoma pa so izvlečeni iz referenčnih dokumentov najboljših razpoložljivih tehnik. Podatki so zbrani v pomembnejših dejavnikih, ki imajo poglaviten vpliv na področju tehnologije, ekologije in ekonomije posamezne tehnologije. Na tej podlagi se je izdelala primerjava med tehnologijama po dveh primerjalnih metodah. V ta namen so se zbrani in določeni dejavniki ocenili in primerjali med seboj. Rezultat je za posamezno tehnologijo številsko izražen in določa primerno rešitev. Cilj naloge, s strokovnimi argumenti ugotoviti, katera od tehnologij je po ekonomskih, tehnoloških in ekoloških parametrih najprimernejša, in hkrati izbrati najustreznejšo tehnologijo, je tako dosežen.
Ključne besede: Sežig, rešetka, lebdeči sloj, papir, odpadki, primerjalne metode
Objavljeno: 02.07.2009; Ogledov: 3274; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (5,86 MB)

8.
Termična predelava letečega pepela iz sežiga komunalnih odpadkov : magistrsko delo
Natalija Orešek, 2009, magistrsko delo

Opis: Pri sežigu komunalnih odpadkov nastajajo večje količine produktov, ki jih moramo ustrezno zajeti in obdelati do te stopnje, da ne bodo negativno vplivali na okolje in ljudi. Med temi produkti sta zelo pomembna pepel iz kotla in iz odpraševalnih naprav (leteči pepel). Vsebujeta namreč velike količine težkih kovin in nevarnih kemikalij, (As, Pb, Sb, Sn, Sr, Cd, Cr, Cu, Hg), pa tudi sledi organskih polutantov (poliklordibenzo-dioksini in furani), zato imata lastnosti nevarnega odpadka. Teh odpadkov ni mogoče odlagati v okolje ali jih koristno in varno za okolje in ljudi uporabiti za druge uporabne produkte brez stabilizacije ali celo inertizacije. Kemijska sestava in fizikalne lastnosti letečega pepela so odvisne predvsem od sestave vhodnega materiala — torej od komunalnih odpadkov, ki pa variira in se spreminja v odvisnosti od sezone in sestave odpada. V splošnem pa leteči pepel vsebuje SiO2, Al2O3, CaO in spremenljive količine MgO, Na2O, K2O, žveplo (kot SO3),… - podobne sestavine, kot se uporabljajo v steklarski industriji za pripravo stekla — zato je bil osnovni cilj magistrske naloge preveriti zmožnost visokotemperaturnega taljenja letečega pepela sežigalnice v Augsburgu, Nemčija in iz prašnega pepela izdelati kompaktne masivne dele po treh različnih postopkih (taljenje + naknadna kristalizacija vzorca; taljenje + mletje materiala + stiskanje + sintranje vzorca in stiskanje + sintranje vzorca). Pri taljenju se tvori steklu podobna, amorfna snov; leteči pepel se zatali, postane steklast oz. se vitrificira. Če nastalo steklo naknadno toplotno obdelamo - z namenom pridobitve boljše kemijske obstojnosti in višje tlačne trdnosti - nastalo steklo kristalizira (se razstekli oz. devitrificira), nastane steklokeramika. Raziskane so bile relacije in odvisnosti med temperaturo taljenja letečega pepela, tlaka, s katerim stisnemo vzorec pred sintranjem in temperaturo toplotne obdelave dobljenega produkta, z namenom pridobiti produkt z najoptimalnejšimi lastnostmi. Na podlagi meritev različnih fizikalnih in kemijskih lastnosti izdelanih vzorcev smo ugotavljali, po kateri od teh tehnologij lahko iz prašnega letečega pepela izdelamo kompaktne dele s primerno trdnostjo in kemijsko obstojnostjo, kar bi omogočilo njihovo varno in neškodljivo odstranjevanje oziroma uporabo v praktične namene (kot npr. nasipni material oz. kot material za tlakovanje).
Ključne besede: sežig komunalnih odpadkov, termična obdelava, preostanki po sežigu, leteči pepel, taljenje, zasteklitev, vitrifikacija, steklo, toplotna obdelava, sitnranje, steklokeramika
Objavljeno: 03.11.2009; Ogledov: 3123; Prenosov: 415
.pdf Celotno besedilo (5,93 MB)

9.
Zasteklitev letečega pepela iz sežiga komunalnih odpadkov : magistrsko delo
Franc Berk, 2010, magistrsko delo

Opis: Sistem celovitega ravnanja z odpadki vključuje možnost termične izrabe odpadkov kot virov. Po prednostnem redu ravnanja z odpadki je termična izraba odpadkov uvrščena pred odlaganje, zato se v bodoče zaradi nujnega zmanjšanja količin odloženih odpadkov in posledičnega nedoseganja okoljskih ciljev pričakuje upoštevanje prednostnega reda ravnanja z odpadki. V Sloveniji je zgrajena prva sežigalnica komunalnih odpadkov, ki obratuje v okviru Regijskega centra za ravnanje z odpadki. Glede na sestavo in omejeno možnost snovnega recikliranja preostanka komunalnih odpadkov sta potrebna še vsaj dva obrata za termično obdelavo. Kot stranski produkt termične izrabe komunalnih odpadkov nastajajo večje količine odpadkov, med katerimi je kot nevarni odpadek tudi »leteči pepel«, ki ga brez obdelave in stabilizacije v Sloveniji ni mogoče odlagati ali predelati v uporabne v produkte. V magistrskem delu smo raziskali možnost stabilizacije in deloma inertizacije letečega pepela iz sežiga pretežno komunalnih odpadkov z lokalnim — slovenskim odpadnim pretežno komunalnim steklom do zahteve, da bi ga bilo mogoče uporabiti za predelavo v koristne izdelke, ali za stabilno, okolju čim manj škodljivo in dolgoročno kontrolirano končno dispozicijo odlaganja skladno z zakonodajo. Za dosego tega cilja smo izvedli proces zasteklitve — vitrifikacije (produkt je steklo) in proces naknadne kristalizacije — devitrifikacije (produkt je steklokeramika). Za vodenje in nadzor procesov zasteklitve in kristalizacije ter ugotavljanje fizikalno-kemijskih in mehanskih lastnosti produktov so bile uporabljene metode preskušanja in analiziranja: mikrokemična analiza EDS, diferenčna dinamična kalorimetrija DSC, svetlobno in elektronsko mikroskopiranje, fazna analiza 2D-XRD, tlačni preskus, meritve trdote po Vickersu in kemijski analizni metodi ICP-MS ter ionska kromatografija za ugotavljanje kemijske obstojnosti eksperimentalno pridobljenih produktov. Analize kažejo na zadovoljive rezultate glede kemijske obstojnosti dobljenih produktov stekla in steklokeramike, saj omogočajo predelavo v uporabne produkte in v skrajnem primeru tudi odlaganje na odlagališčih za nenevarne odpadke. Posebej smo bili pozorni na parameter antimon (Sb) v vzorcih stekla S2 in S3 ter steklokeramike SK2 in SK3, ki prekoračuje predpisane mejne vrednosti parametrov izlužka za odlaganje na odlagališčih za inertne odpadke. Vzorca S1 in SK1 ne prekoračujeta omenjenih mejnih vrednosti. Analize kažejo, da vrednosti izluževanja težkih kovin iz vzorčnega letečega pepela zelo prekoračujejo predpisane mejne vrednosti za odlaganje na odlagališča za nenevarne odpadke, kar kaže na pomembnost raziskave, ki je bila opravljena v tem delu. Tudi mehanske lastnoste pridobljenih produktov (trdota po Vickersu 580 HV (5800 MPa) — 718 HV (7180 MPa), tlačna trdnost 55MPa — 148 MPa) so zadovoljive in omogočajo koristno predelavo ali v skrajnem primeru odlaganje na odlagališčih za nenevarne odpadke. Z rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, potrjujemo možnosti vključevanja tehnologij termične izrabe odpadkov v celostno infrastrukturo, ki omogoča gospodarno, ekonomsko in okoljsko učinkovito izrabo odpadkov kot virov. Sekundarni odpadki, kot je leteči pepel, namreč ne predstavljajo omejitve za vključevanje tovrstnih tehnologij v celostno ravnanje z odpadki v Sloveniji.
Ključne besede: sežig komunalnih odpadkov, leteči pepel, odpadno steklo, zasteklitev, kristalizacija, steklo, steklokeramika, kemijske lastnosti, fizikalne lastnosti
Objavljeno: 26.02.2010; Ogledov: 2766; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (8,43 MB)

10.
UPORABA ALTERNATIVNIH GORIV IZ TRDNIH ODPADKOV
Gregor Kaučič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo uporabo alternativnih goriv iz trdnih odpadkov, njihov pozitiven vpliv na okolje ter primerjavo s fosilnimi gorivi. S pomočjo zakonodaje, pregledom virov odpadkov primernih za alternativna goriva iz odpadkov in statističnimi podatki smo ocenili možnost izdelave alternativnih goriv iz odpadkov na osnovi snovnega toka v Sloveniji. S pomočjo preračunov smo ugotovili, da z uporabo alternativnih goriv iz odpadkov lahko dostojno zamenjamo fosilna goriva, pozitivno vplivamo na zmanjševanje toplogrednih plinov ter omejimo odlaganje odpadkov.
Ključne besede: goriva iz trdnih odpadkov, alternativna goriva, SRF, ogljikov dioksid, CO2, kurilna vrednost, sežig, sosežig, energijska izraba odpadkov, vpliv na okolje
Objavljeno: 06.07.2011; Ogledov: 2608; Prenosov: 438
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici