1. Zdravstvena nega pacienta s suprapubičnim katetromMojca Jug, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Suprapubični kateter je način odvajanja urina iz sečnega mehurja, za katerega se zdravniki odločijo, kadar imajo pacienti težave s samostojnim odvajanjem urina. Ključnega pomena je, da pacienti ali njihovi svojci znajo pravilno skrbeti za kateter, saj je zanj značilno, da lahko z nepravilnim rokovanjem vodi do številnih zapletov. Namen diplomskega dela je opisati pravilno zdravstveno nego pacienta s suprapubičnim katetrom.
Raziskovalne metodologije in metode: Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja. Izvedli smo študijo primera, za katero smo uporabili delno strukturiran intervju v katerega je bil vključen samo en pacient. Uporabili smo deskriptivno, metodo dela.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da je naš pacient tetraplegik, ter potrebuje pomoč pri vseh življenjskih aktivnostih. S študijo primera pacienta s vstavljenim suprapubičnim katetrom smo postavili naslednje negovalne diagnoze: Urin, popolna inkontinenca; koža, nevarnost za poškodovanje kože, nevarnost za spremembo kože; samonega, zmanjšana zmožnost za samostojno osebno higieno 3. stopnje; nevarnost infekcije (PNS, suprapubični kateter); Strah ( pred urološkimi zapleti in strah pred odpovedjo ledvic, oziroma dializo). Pri pacientu smo ugotovili, da ima s strani osebnega zdravnika predpisane redne obiske patronažne medicinske sestre, ki skrbi za pravilno uporabo suprapubičnega katetra.
Diskusija in zaključek: Vstavljen suprapubični kateter ima pri pacientu vpliv na vse življenjske aktivnosti, ter posledično tudi na kvaliteto življenja. Ker gre v zaključnem delu za pacienta tetraplegika imajo tukaj pomembno vlogo svojci in medicinska sestra, ki mu pomagajo pri negi, ter psihofizičnem zdravju. Ključne besede: Cistostoma, drenaža urina, medicinska sestra, sečila, kateterizacija, zdravstveno vzgojno delo. Objavljeno v DKUM: 15.03.2019; Ogledov: 3199; Prenosov: 334
Celotno besedilo (279,27 KB) |
2. Kakovost življenja bolnikov z urostomoNives Jelšek, 2017, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Urostoma je kirurško narejena odprtina na koži, ki vodi k sečilom. Pridobitev urostome v veliki meri vpliva na vsakodnevne aktivnosti bolnika in slabša kakovost njegovega življenja. Namen diplomskega dela je predstaviti težave, ki jih imajo bolniki z urostomo, ter izpostaviti ukrepe, s katerimi bi lahko olajšali njihovo življenje in tako izboljšali kakovost njihovega življenja.
Raziskovalne metode: Pri pisanju diplomskega dela je uporabljena deskriptivna metoda dela s študijem slovenske in tuje strokovne in znanstvene literature. Uporabljeni so primarni viri. Zbrane podatke smo grupirali, analizirali, kompilirali in na osnovi metode sinteze oblikovali odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja.
Rezultati: Rezultati raziskav so pokazali, da pridobitev urostome v veliki meri poslabša kakovost življenja bolnika, saj je pogosto povezana s številnimi zgodnjimi in poznimi pooperativnimi zapleti. Trajno spremenjen način izločanja urina in spremenjena samopodoba vodita v nizko samospoštovanje, socialno izolacijo, negotovost glede prihodnosti ter povzročata vrsto težav pri vsakodnevnih aktivnostih.
Diskusija in zaključek: Za zagotavljanje čim kakovostnejšega življenja bolnika z urostomo sta ključnega pomena dobra priprava na operacijo in dobra priprava na življenje po operaciji. Bolniki z urostomo imajo zelo različne težave in potrebe, zato jih je treba obravnavati individualno in holistično glede na njihove potrebe in specifičnosti. Ključne besede: sečila, izločalna stoma, rak, sečni mehur, zdravstvena nega Objavljeno v DKUM: 15.11.2017; Ogledov: 3044; Prenosov: 287
Celotno besedilo (466,54 KB) |
3. ZDRAVSTVENOVZGOJNO DELO MEDICINSKE SESTRE Z OTROKOM V ˝ŠOLI LULANJA˝Damjana Drobnič, 2012, diplomsko delo Opis: Motnje mikcije so pogoste težave v različnih starostnih obdobjih otrok, ki vodijo do psihične obremenitve otroka in tudi do ledvične okvare. Higienski minimum doseže večina otrok do tretjega leta starosti. Otrokom, ki imajo težave z nehotenim izločanjem urina po petem letu starosti »enurezo«, pa je potrebno pomagati. Ena izmed oblik pomoči otrokom z »enurezo« je »Šola lulanja«, kjer je namen zdravstvenovzgojnega dela medicinske sestre naučiti otroka pravilnega izpraznjevanja sečnega mehurja.
Namen diplomskega dela je predstaviti zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre z otrokom v ˝Šoli lulanja˝. Z raziskavo smo želeli ugotoviti seznanjenost staršev s ˝Šolo lulanja˝ in možnostih pomoči pri težavi nehotenega uhajanja urina pri otroku po petem letu starosti.
Raziskovalna metodologija. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik polodprtega tipa. Dobljene podatke smo statistično obdelali v računalniškem programu Microsoft Excel in Microsoft Word ter jih grafično prikazali v obliki grafov in tabel.
Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da 73 % otrok doseže higienski minimum do dopolnjenega tretjega leta starosti, kar je za 62 % staršev tudi najbolj sprejemljivo. Staršem se zdi pomembno, da se otroku s težavami nehotenega izločanja urina pomaga in so dobro seznanjeni tudi z različnimi oblikami pomoči, v katere tudi zaupajo.
Sklep. Privajanje otroka na higienski minimum je eden najpomembnejših mejnikov v otrokovem življenju, zato naj bo »slovo od pleničk« zabavno, umirjeno, sproščeno, nežno in vzpodbudno. Z raziskavo smo ugotovili, da se velika večina staršev zaveda svoje vloge in odgovornosti. Ključne besede: Higienski minimum, enureza, »Šola lulanja«, sečila, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra. Objavljeno v DKUM: 08.08.2012; Ogledov: 1698; Prenosov: 238
Celotno besedilo (5,11 MB) |
4. Življenjski slog bolnikov s kronično ledvično boleznijoNatalija Špindler, 2010, diplomsko delo Opis: Kronična ledvična bolezen je eden od svetovnih zdravstvenih problemov zaradi naraščajoče incidence, prevalence, obolevnosti, umrljivosti in visokih stroškov. Posledice kronične ledvične bolezni se poleg ledvičnih odpovedi odražajo skoraj na vseh organskih sistemih, najpomembnejši zaplet so srčno-žilne bolezni. Zaradi pomanjkljive opredelitve definicije in klasifikacije kronične ledvične bolezni je bila le-ta dokaj pogosto neprepoznana in nezdravljena. Nedavno sprejete ameriške klinične praktične smernice obsegajo definicijo in petstopenjsko klasifikacijo kronične ledvične bolezni ter opredelitev tveganja izgube ledvične funkcije in razvoja srčno-žilnih bolezni. Medicinska sestra je odgovorna, da uči bolnika ali posameznika, kakšen je »zdrav« življenjski slog. Zdravstvena vzgoja je dolgotrajen proces, na podlagi katerega dobi bolnik ustrezne informacije, znanja, veščine in spretnosti, ki mu omogočajo zdravo življenje. V diplomski nalogi želimo na podlagi študije primera opisati in pojasniti vlogo zdravstvene nege in vzgoje pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo, predstaviti razvoj, potek in zdravljenje kronično ledvične bolezni ter predstaviti bolnika s kronično ledvično boleznijo. Ključne besede: sečila, bolezni sečil, kronična ledvična bolezen, zdravstvena nega, življenjski slog Objavljeno v DKUM: 16.11.2010; Ogledov: 4425; Prenosov: 945
Celotno besedilo (579,35 KB) |