| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Problematika čezmejne kriminalitete na vlakih po vstopu R Hrvaške v schengensko območje
Adil Mušinović, 2015, diplomsko delo

Opis: Republika Hrvaška se je z vstopom v Evropsko unijo zavezala, da bo v celoti prevzela schengenski pravni red. Ko bo le-tega prevzela v celoti, se bo schengenska meja prestavila na ozemlje Republike Hrvaške, zaradi česar bo posledično prišlo do ukinitev mejnih prehodov med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Slovenija se bo ob tem morala spopasti s problemom čezmejnega kriminala na vlaku, ki bo dobil prosto pot v Slovenijo in v vse evropske države. Po odpravi mejnega nadzora na vlaku bo nastal varnostni primanjkljaj, pretok oseb in blaga pa bo nenadzorovan. Iz preteklih izkušenj domnevam, da bi storilci kaznivih dejanj takšno situacijo takoj začeli izkoriščati, zato obstaja velika verjetnost, da bi po ukinitvi mejnih nadzorov prišlo do povečanja števila kaznivih dejanj na vlaku. V diplomskem delu so analizirani statistični podatki o kaznivih dejanjih za Postajo železniške policije Ljubljana (od 2000 do 2007) in Postajo mejne policije Dobova (od leta 2003 do leta 2013). Cilj analize je bil ugotovitev porasta in/ali upada obravnavanih kaznivih dejanj obeh postaj, vrste in državljanstva storilcev kaznivih dejanj ter primerjava med postajama. Na podlagi ugotovitev je mogoče domnevati, da bo po vstopu Republike Hrvaške v schengensko ozemlje, ko bo mejni nadzor ukinjen, prišlo do povečanja čezmejne kriminalitete, zato bi bila smotrna ustanovitev policijske postaje, ki bi delovala samo na vlakih. Slednja bi lahko nadzor opravljala na območju celotne Slovenije ali pa samo na območju določene policijske uprave. Delo na vlakih bi lahko opravljali policisti Postaje mejne policije Dobova, ki so v Sloveniji trenutno najbolj usposobljeni policisti za izvajanje policijskih postopkov na vlakih.
Ključne besede: policija, policijsko delo, mejna kontrola, schengenski sporazum, schengensko območje, čezmejna kriminaliteta, železniški promet, diplomske naloge
Objavljeno: 09.04.2015; Ogledov: 460; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (845,72 KB)

3.
ZAKONSKA UREDITEV CARINSKE POLITIKE V SLOVENIJI
Aleš Kolar, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zakonska ureditev carinske politike v Republiki Sloveniji, ki se prepleta z evropskim pravnim redom, kjer osnovna carinska pravila opredeljuje Carinski zakonik Skupnosti. Naloge carinske službe opravlja Carinski urad Republike Slovenije, ki pri svojem delu uporablja tako mednarodno kot nacionalno pravo.
Ključne besede: zakonska ureditev, carinska politika, Republika Slovenija, Evropska Unija, Carinski zakonik Skupnosti, Carinski urad Republike Slovenije, nacionalno pravo, mednarodno pravo, schengensko območje, blagovna menjava, slovensko gospodarstvo, Republika Hrvaška.
Objavljeno: 09.04.2014; Ogledov: 842; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (741,72 KB)

4.
VPLIV SCHENGENSKEGA SPORAZUMA NA EKONOMSKE SVOBOŠČINE NOTRANJEGA TRGA EU
Iva Bedrač, 2016, diplomsko delo

Opis: Schengen je izraz, ki se uporablja za dva mednarodna sporazuma: Schengenski sporazum in Schengenska konvencija. Osnovni namen Schengena je odprava mejne kontrole na notranjih mejah med državami članicami Evropske skupnosti ter nadzorovanje oziroma poostrena kontrola zunanjih meja s tretjimi državami, nečlanicami EU. Leta 1985, ko je skupina petih držav odpravila kontrole na notranjih mejah, se je oblikovalo tako imenovano Schengensko območje. Oblikovanje tega območja predstavlja za EU enega največjih dosežkov. Vzpostavitev območja brez notranjih meja, v katerem je omogočeno prosto gibanje oseb in blaga, je prineslo pomembne koristi za evropske državljane in podjetja. Schengensko območje je eno najpomembnejših sredstev, s katerimi lahko evropski državljani uveljavljajo svoje svoboščine in prispevajo k uspehu ter razvoju notranjega oziroma enotnega trga. V preteklih mesecih je Evropa doživela precejšen »šok« zaradi masivnega pritoka beguncev. To je ogrozilo Schengen in povzročilo mnogo posledic, ki jih bom obravnavala skozi diplomski projekt. V začetnem delu diplomskega projekta bom najprej predstavila Schengen, pojasnila njegov namen in kompleksnost. S tem se bom navezala tudi na Schengensko območje. Nato bom predstavila še notranji trg EU. Opisala bom štiri ekonomske svoboščine in zgodovino enotnega trga skozi prelomna obdobja. V praktičnem delu diplomskega projekta pa bom podala različne primere iz strokovnih člankov, s katerimi bom pridobila podatke o posledicah neizvajanja Schengenskega sporazuma na ekonomske svoboščine notranjega trga EU. Osredotočila se bom na posledice, ki bi jih utrpel prost pretok oseb, in na stroške, ki bi nastali zaradi kontrol na mejah.
Ključne besede: Schengenski sporazum, Schengenska konvencija, Schengensko območje, notranji trg, ekonomske svoboščine, posledice neizvajanja Schengena.
Objavljeno: 29.11.2016; Ogledov: 618; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (842,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici