Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ekonomske sankcije Evropske unije in držav članic so del njihove sankcijske politike na področju skupne zunanje in varnostne politike, skupne zunanjetrgovinske in razvojne politike. Njihov namen je spremeniti politično vedenje določenega tretjega subjekta, ki krši mednarodno sprejete norme. Evropska unija, ki ekonomske sankcije uvaja že od osemdesetih let prejšnjega stoletja, se pri tem osredotoča na sprejemanje usmerjenih in selektivnih (t.i. pametnih) ekonomskih sankcij. V diplomskem delu se seznanjam z navedenimi področji in na koncu ugotavljam, ali so ekonomske sankcije učinkovite v smislu, da dosežejo zastavljeni cilj – spremembo spornega vedenja. Pri preverjanju slednjega se je izkazalo, da politične učinkovitosti ekonomskih sankcij Evropske unije ne morem potrditi, to pa predvsem zato, ker ni jasnih dejavnikov, ki bi kazali bodisi na uspeh bodisi na neuspeh ekonomskih sankcij. Izkazalo pa se je tudi, da v večini primerov lahko potrdimo učinkovitost sprejetih sankcij na ravni preverjanja dejanske učinkovitosti, v smislu, da ekonomske sankcije vendarle imajo določen vpliv na vedenje ciljnih subjektov. Pokazale so se tudi nekatere pomanjkljivosti sankcijskega režima Evropske unije, za katere podajam rešitve.
Ključne besede: ekonomske sankcije, Evropska unija, skupna zunanja in varnostna politika, politična in dejanska učinkovitost sankcij
Objavljeno v DKUM: 30.05.2011; Ogledov: 2741; Prenosov: 405
Celotno besedilo (978,43 KB)

Opis: V nalogi je obravnavan institut jamčevanja za napake gradnje. Naloga temelji na primerjavi med slovensko in angleško pravno ureditvijo ter ureditvijo po mednarodnih pravilih Rdeče knjige FIDIC. Izvajalčeva odgovornost v vseh primerjanih ureditvah izvira iz sklenjene gradbene pogodbe med izvajalcem in naročnikom, vendar pa vsebina in obseg obveznosti izvajalca, oziroma na drugi strani pravic naročnika, ni v vseh treh ureditvah enaka. Slovenski pravni red je del kontinentalnega pravnega reda. Za kontinentalne pravne rede je značilna delitev pogodbenih kršitev na neizpolnitev pogodbe in nepravilno izpolnitev. Stvarne napake po tem sistemu spadajo med nepravilno izpolnitev pogodbe, naročniku pa so na voljo jamčevalni zahtevki pri katerih ima osrednje mesto zahteva po odpravi napake kot posebna vrsta izpolnitvenega zahtevka. Pogoji za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov, vsebina jamčevalnih zahtevkov in njihov obseg so uzakonjeni. V angleški pravni ureditvi je za sankcioniranje pogodbene nediscipline uporabljen drugačen pristop. Ureditev temelji na sistemu enotne kršitve pogodbe. Temeljna in najširše uporabljana sankcija za kršitev pogodbe je plačilo odškodnine. Posebni jamčevalni zahtevek v smislu zahtevka po odpravi napake ni uzakonjen, je pa naročniku dostopen na podlagi pogodbenega sporazuma. Ureditev po pravilih Rdeče knjige FIDIC je kompromis med anglosaksonsko in kontinentalno pravno ureditvijo. Naročniku so ob uporabi Rdeče knjige FIDIC na voljo jamčevalni zahtevki, vključno z zahtevkom za odpravo napake. Kompromis med pravnima ureditvama kot ga predstavljajo pravila Rdeče knjige FIDIC je zlasti v primerih mednarodnih poslov prednost, ker je obema strankama ureditev predvidoma enako poznana.
Ključne besede: gradnja, gradbena pogodba, odgovornost izvajalca, stvarne napake gradnje, sankcije, Rdeča knjiga FIDIC
Objavljeno v DKUM: 11.10.2010; Ogledov: 5748; Prenosov: 1160
Celotno besedilo (1,17 MB)

Opis: Finančna nedisciplina na področju prispevkov za socialno varnost je v Sloveniji prisotna že vrsto let, država pa se pri ureditvi te problematike zdi nemočna. Da je dejansko stanje na področju plačila prispevkov za socialno varnost slabo, se ve, vendar pa to še ne pomeni tudi teoretično slabo zasnovanega sistema. Največji problem pri vzpostavitvi finančne discipline namreč predstavlja izvajanje sistema v praksi, kar se kaže predvsem v pomanjkanju nadzora pristojnih institucij in nekorektnem delovanju tako delodajalca kot državnih organov. V diplomskem delu je analiziran sistem socialne varnosti s poudarkom na odgovornosti delodajalca. Predstavljene so sankcije, ki doletijo delodajalca, ki zavestno krši predpise s področja socialne varnosti, hkrati pa je predstavljena tudi vloga države, ki mora, če želi izpolnjevati svoje ustavne obveznosti, oblikovati ustrezno socialno politiko in vzpostaviti učinkovit sistema socialne varnosti. Čeprav problem neplačevanja prispevkov zajema celotno področje sistema socialne varnosti, pa so v tem diplomskem delu zajeti le prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, saj neplačilo le-teh povzroča posledice z dolgoročnim učinkom, pa tudi zaposleni so v primeru neplačila te vrste prispevkov najbolj oškodovani. Z enakim problemom neplačevanja prispevkov se srečujejo tudi ostale evropske države. Tako je v zadnjem delu predstavljena ureditev sistema socialne varnosti na Švedskem, Madžarskem in v Bolgariji.
Ključne besede: Prispevki za socialno varnost, socialna zavarovanja, obveznost, delodajalec, odgovornost, matična evidenca, pokojninsko zavarovanje, kazenske sankcije
Objavljeno v DKUM: 28.07.2010; Ogledov: 3655; Prenosov: 656
Celotno besedilo (440,80 KB)

Ključne besede: kaznovanje, kazenske sankcije, zaporne kazni, pogojna obsodba, denarne kazni, hišni pripor, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.06.2010; Ogledov: 4142; Prenosov: 486
Celotno besedilo (395,43 KB)

Opis: V diplomskem delu predstavim sankcije kršitev pogodb v angleškem pravu. Za boljše razumevanje, podam na začetku kratek opis razvoja pogodbenega prava ter dva tipična sistema, ki sta se razvila v angleškem pravu, in sicer sistem common law in sistem equity. Čeprav sodišča niso več ločena na tak način, je še vedno potrebno ločevati sankcije common law in sankcije equity. Na kratko opišem tudi učinke in vrste kršitev. Najpogostejša oz. najsplošnejša sankcija common law je odškodnina. V nadaljevanju navedem in opišem različne kriterije in izračune odškodnin. Prikažem, da se stranki pogodbe lahko tudi sami dogovorita o odškodnini; kadar pa stranki odškodnine nista določili, se uporabi quantum meruit oziroma primerna odškodnina. Možna je tudi restitucija, in sicer v primeru, kadar stranka ni prejela, kar je plačala. Ob neprimerni uporabi odškodnine se, po preudarku sodišča, uporabijo sankcije po equity; to sta izpolnitveni zahtevek in injunction. Vse opisane sankcije podkrepim s primeri iz sodne prakse, kajti angleško pravo temelji na sodni praksi oziroma je pravo primerov (case law). Na koncu diplomskega dela predstavim roke za zastaranje zahtevkov.
Ključne besede: sankcije, common law, equity, odškodnina, quantum meruit, restitucija, izpolnitveni zahtevek, injunction, sodna praksa, zastaranje zahtevkov
Objavljeno v DKUM: 10.06.2010; Ogledov: 3753; Prenosov: 598
Celotno besedilo (673,77 KB)