1. Primerjalna analiza kazenskih sankcij za izbrana gospodarska kazniva dejanja v sloveniji in treh tujih državahAljoša Rehar, 2023, magistrsko delo Opis: Škodljivim ravnanjem je izpostavljena vsaka organizacijska struktura, prav tako pa gospodarski kriminal vpliva tudi na druge vidike družbe. Korupcija, goljufije, pranje denarja in financiranje terorizma so le nekatere izmed širokega spektra dejanj, ki jih uvrščamo med gospodarska kazniva dejanja. Čeprav tako javni kot zasebni sektor veliko vlagata v boj proti grožnjam gospodarskega kriminala, je spopadanje s to vrsto kriminalne dejavnosti še naprej ogromen izziv za celoten družbeni sistem kamor sodijo tako vlada, kot tudi organi pregona, regulatorji, podjetja, finančne institucije in drugi.
Z magistrskim delom smo želeli pridobiti uvid in primerjati gospodarska kazniva dejanja domačega prostora z urejenostjo le-teh v Nemčiji in prav tako v državah z drugačnim pravnim sistemom, in sicer v Združenih državah Amerike in Novi Zelandiji. Osredotočili smo se predvsem na kazenske sankcije izbranih gospodarskih kaznivih dejanj, pri čemer smo želeli ugotoviti, ali so le-te v našem kazenskem pravu primerno postavljene in ali se razlikujejo v primerjavi z ostalimi preučevanimi državami.
V uvodnem delu magistrskega dela smo na kratko opredelili temeljne pojme, vezane na predmet preučevanja, ter na splošno opredelili kazenske sankcije za kazniva dejanja. V naslednjem poglavju smo pregledali pravno ureditev gospodarskih kaznivih dejanj v vseh preučevanih državah, ki smo jih v nadaljevanju tudi inkriminirali ter navedli predpisane kazenske sankcije iz zakonikov posameznih držav. Kasneje smo navedli tudi nekaj podatkov o tem, kakšno (premoženjsko) škodo naredijo storilci z gospodarskimi kaznivimi dejanji v Sloveniji in ostalih državah, ter podali primere preteklih raziskovanj avtorjev glede sankcioniranja gospodarskih kaznivih dejanj. Vse skupaj smo v naslednjem poglavju med seboj tudi primerjali. Ugotovili smo, da se v državah s kontinentalnim pravnim redom, torej v Sloveniji in Nemčiji, gospodarski delikti sankcionirajo precej podobno, a različno, kot se ti sankcionirajo v sistemih z anglosaškim pravnim redom, torej v našem primeru v Združenih državah Amerike in na Novi Zelandiji. Največjo razliko smo opazili pri kazenskih sankcijah v Združenih državah Amerike, kjer imajo kazniva dejanja, predpisana precej višji maksimum zaporne kazni kot ostale države, pri nekaterih kaznivih dejanjih celo do 20 oz. 25 let, prav tako pa se pri večini gospodarskih kaznivih dejanj v Združenih državah Amerike predpisuje tudi denarna kazen. V zaključku magistrskega dela smo potrdili oziroma ovrgli hipoteze in kasneje podali nekaj naših opažanj in predlogov, s katerimi bi lahko izboljšali kazensko zakonodajo s področja gospodarske kriminalitete na slovenskem ozemlju.
Ključne besede: gospodarsko kaznivo dejanje, kazenske sankcije, gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kriminaliteta, kazenski zakonik.
Objavljeno v DKUM: 25.05.2023; Ogledov: 203; Prenosov: 24
 Celotno besedilo (1,22 MB) |
2. Ekološka kriminaliteta v slovenskem gorskem svetu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLovro Pompe, 2023, diplomsko delo Opis: Ekološka kriminaliteta je rastoč problem, ki zahteva vse več obravnave, tako v tujini kot tudi pri nas. V preteklosti človeštvo temu problemu ni posvečalo veliko pozornosti, v današnjem času pa je ukrepanje na tem področju nujno za trajnostni razvoj posameznih regij.
Diplomsko delo obravnava slovenski sistem varovanja narave in prikaže najpogostejše kršitve in statistično gibanje njihovega števila skozi šestletno obdobje, od leta 2016 do 2021. Pri tem se osredotoči na gorenjsko statistično regijo, ki vsebuje največji del slovenskega gorskega sveta, in bolj podrobno na območje Triglavskega narodnega parka (TNP). Z analizo statističnih podatkov o kršitvah je bilo ugotovljeno, da so bila v šestletnem obdobju kazniva dejanja ekološke kriminalitete na območju Gorenjske v upadu, kršitve Zakona o ohranjanju narave na območju Gorenjske pa v porastu. Na območju TNP je bil v šestletnem obdobju ugotovljen porast zabeleženih kršitev. Pri primerjavi gibanja trenda ekološke kriminalitete v gorskem svetu in gibanja trenda ekološke kriminalitete na splošno v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da porast pri prvem ni bil izrazitejši od porasta pri drugem.
Na podlagi ugotovitev je mogoče zaključiti, da so izboljšave možne na področju izvajanja Zakona o ohranjanju narave. Učinkovitejše izvajanje zakona lahko Slovenija doseže s povečanjem intenzivnosti nadzora, kar vključuje povečanje števila nadzornih kadrov in optimizacijo njihovega dela. Iz raziskave je razvidno tudi, da je možno učinkovitejše izvajanje Zakona o TNP, kjer je mogoča rešitev povečanje števila nadzornih kadrov, skladno s povečevanjem obiska narodnega parka. Prav tako je možno v TNP vzpostaviti bolj trajnosten sistem mobilnosti, ki bi omogočal večjemu številu obiskovalcev gibanje po narodnem parku brez osebnih vozil.
Ključne besede: ekološka kriminaliteta, prekrški, ekologija, nadzorstvo, gorski svet, sankcije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.04.2023; Ogledov: 313; Prenosov: 91
Celotno besedilo (885,59 KB) |
3. Koronavirusna kriza, rusko-ukrajinski konflikt in cene energentovKlemen Žižmond, 2022, diplomsko delo Opis: Pričujoče diplomsko delo predstavlja učinke koronavirusne krize in rusko-ukrajinskega konflikta na splošne makroekonomske dejavnike s podrobnejšo analizo vpliva obeh kriz na energetske trge (segment nafte, zemeljskega plina in premoga) in pripadajoča cenovna gibanja. Posebej je poudarjen pomen vojaškega konflikta v Ukrajini na evropska gospodarstva in evropske energetske trge. Oba dogodka sta na energetskih trgih izzvala pomembne pretrese; povzročila sta izrazite cenovne šoke, spremenila obstoječe vzorce trgovanja in pokazala (predvsem rusko-ukrajinski konflikt), kako pomembna je energetska varnost in energetska neodvisnost nasploh. Primerjalna analiza maloprodajnih cen zemeljskega plina in električne energije v EU je pokazala velike podražitve po začetku ruske vojaške invazije.
Ključne besede: koronavirusna kriza, rusko-ukrajinski konflikt, cene energentov, ekonomske sankcije, energetska izpostavljenost Evrope.
Objavljeno v DKUM: 11.11.2022; Ogledov: 385; Prenosov: 91
Celotno besedilo (2,43 MB) |
4. Alternativni načini prestajanja zaporne kazniMartina Kulovic, 2022, diplomsko delo Opis: Alternativne sankcije so tiste sankcije, ki kaznjencem kljub kaznovanju omogočijo svobodo. Uprava za Probacijo je organ v sestavi Ministrstva za pravosodje. Njena naloga je izvrševanje kazenskih sankcij in ukrepov v dobrobit skupnosti. Javnosti je probacija znana pod imenom alternativne sankcije. Glavni namen skupnostnih sankcij in probacije je v tem, da oseba ostane v okolju v katerem živi, stanuje, se izobražuje, dela, vendarle so tej osebi kljub vsej svobodi omejene pravice. In naložene so ji obveznosti, omejitve, naloge in navodila katera jih je oseba dolžna upoštevati in slediti. Probacija stremi in se drži načela, da je zaporna kazen skrajna sankcija in zadnja oblika omejitve svobode. In, da je osnovna naloga iskanje načinov, da oseba ostane v svojem okolju, ter da svojo kazen odsluži in s tem doprinese tako družbi kot javnosti.
Ključne besede: penologija, probacija, alternativne sankcije, delo v splošno korist, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 351; Prenosov: 104
Celotno besedilo (921,50 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. Kriminološki in pravni vidiki možnosti za javno-zasebno partnerstvo na področju izvrševanja kazni zapora v SlovenijiBojan Tičar, Gorazd Meško, 2014, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Namen prispevka je pregled kriminoloških in pravnih vidikov vzpostavitve javno-zasebnega partnerstva na področju izvrševanja kazenskih sankcij.
Metode:
Raziskovalni pristop oziroma metode v prispevku so kombinacija pravnih metod jezikovne in teleološke razlage veljavne ureditve RS in EU v kombinaciji s pregledom kriminološko-penoloških del ter analizo in sintezo, ki je podana v razpravi na koncu prispevka. Pregled je narejen na podlagi komparativne analize penoloških študij o učinkih javno-zasebnega partnerstva glede izvrševanja kazni zapora in kvalitativne-pravne analize »de lege lata« slovenske zakonodaje, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
Ugotovitve:
Javno-zasebno partnerstvo pomeni, da država ali lokalna skupnost sklene dolgoročno pogodbo za zagotavljanje blaga in storitev z zasebnim partnerjem, zasebni partner pa je odgovoren za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje infrastrukture, ki je za to potrebna. Javno-zasebno partnerstvo pri upravljanju zaporov v drugih državah s temi izkušnjami ne pomeni ravno poslabšanja zadev s kriminološkega in penološkega vidika, saj so rezultati študij na področju zasebnih zaporov različni. V Sloveniji je pravno okolje primerno za testno vzpostavitev javno-zasebnega instituta v praksi, vendar bo uspešnost tega pristopa razvidna šele v prihodnje, po pridobljenih prvih izkušnjah.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Članek s kombinacijo pravne, penološke in kriminološke analize in sinteze prispeva k prihodnjim razmišljanjem o možnostih reševanja problema prezasedenosti zaporov v Republiki Sloveniji. V članku je razdelana ena od možnih alternativ, to je vzpostavitev javno-zasebnega zapora. V primerjalnem pregledu so prikazane nekatere izkušnje v drugih državah in nekatere misli teoretikov s tega področja. Morda bo članek koristen v nadaljnjem razmišljanju o alternativnih rešitvah sedanje prezasedenosti zaporov v Sloveniji.
Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, zapori, zasebno zapori, kazenske sankcije, pravna ureditev, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 29.04.2020; Ogledov: 635; Prenosov: 27
Celotno besedilo (359,49 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Zavajajoče oglaševanje in kazenska odgovornost oglaševalcevMirjam Brdnik, 2018, diplomsko delo Opis: V današnjem času je uspešnost na trgu v veliki meri odvisna od vrste in intenzivnosti oglaševanja. Prvotni namen vsakega oglaševanja je večja prepoznavnost, dvig dobička in krepitev rasti. Potrošniki se vsakodnevno srečujejo z različnimi novimi proizvodi in storitvami, ki jih skušajo proizvajalci oz. ponudniki predstaviti na različne načine, s ciljem prepoznavanja in nakupa slednjih. Glavni namen diplomskega seminarja je prikazati dejstvo, da kupci zavajajočega oglaševanja večinoma ne zaznajo, oglaševalci pa se slednjega večkrat poslužijo, ker se zavedajo, da so sankcije bolj prisotne v pisni, kot pa v denarni obliki.
Na praktičnem primeru podjetja Mlekarna Celeia iz Oglaševalskega razsodišča, z dne 18.4.2016, št. 269, smo prikazali in analizirali primer zavajajočega oglaševanja na podlagi Slovenskega oglaševalskega kodeksa in zakonov, ter predstavili ukrepe, ki so sledili. S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli pridobiti mnenje kupcev na podlagi omenjenega primera, zanimalo nas je ali se zavedajo trikov in prijemov zavajajočega oglaševanja, ali ga prepoznajo ter, če so zadovoljni s sankcijami, ki jih prinaša slovenska zakonodaja na tem področju.
Ključne besede: zavajajoče oglaševanje, potrošniki, izdelki in storitve, praktični primer, oglaševalsko razsodišče, zakoni, sankcije.
Objavljeno v DKUM: 27.11.2018; Ogledov: 785; Prenosov: 69
Celotno besedilo (825,07 KB) |
10. Zloraba procesnih pravic v civilnih postopkih z analizo sodne prakseMonika Pušaver, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljena problematika zlorabe procesnih pravic v civilnih postopkih. Gre za problem, ki je po pregledu sodne prakse Višjih in Vrhovnega sodišča pri nas, na žalost dokaj pogost.
Temeljno načelo pravdnega postopka je načelo vestnosti in poštenja, ki pravi, da lahko stranka izkoristi vse svoje procesne pravice z namenom varstva svojih interesov, hkrati pa v skladu z načeli morale nihče ne more izkoristiti svojih pravic samo zaradi tega, da bi nekomu drugemu škodoval. Omenjeno temeljno načelo vsebuje več ožjih pravil in načel, ki jih nekateri teoretiki obravnavajo tudi samostojno, in sicer sta to načeli resnicoljubnosti in popolnosti ter načelo prepovedi zlorabe pravic.
Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v 11. členu določa, da mora sodišče onemogočiti vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku, hkrati pa določa tudi sankcije, v kolikor do zlorabe vseeno pride.
V sklopu 11. člena ZPP so v diplomski nalogi podrobno predstavljeni primeri zlorabe procesnih pravic iz sodne prakse, in sicer: zloraba pravice do tožbe oz. sodnega varstva, kršitev načela resnicoljubnosti oz. materialne resnice, izkoriščanje procesnih pravic zgolj zaradi zavlačevanja in oteževanja postopka ter konstruiranje pristojnosti. V sodni praksi se pojavljata še dva primera zlorabe procesnih pravic, ki ne sodita v 11. člen ZPP, to sta: nedovoljena razpolaganja strank in žalitve sodišča, strank ter drugih udeležencev. Posamezni primeri zlorabe so uprizorjeni tudi s primeri iz sodne prakse.
Nato je na kratko opisana še vloga odvetnika pri zlorabi procesnih pravic, preventivni ukrepi zoper zlorabe procesnih pravic, ter sankcije za primer, da do zlorabe vendarle pride.
13. marca 2017 je začela veljati Novela ZPP-E, ki se uporablja od 14. septembra 2017. Čeprav je novela obširna, temeljnih izhodišč in strukture v ureditvi pravdnega postopka ne spreminja. Kljub temu pa se je z novelo nekoliko spremenil 11. člen ZPP, zato je v diplomski nalogi prikazana primerjava 11. člena ZPP pred in po uveljavitvi novele.
Ključne besede: ZPP, zloraba pravice, šikaniranje, sodno varstvo, pravdni postopek, nedovoljena razpolaganja, novela ZPP-E, sankcije za kršitev pravic.
Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 3303; Prenosov: 454
Celotno besedilo (761,96 KB) |
