SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
SEZNANJANJE LAIKOV Z UKREPI NUJNE MEDICINSKE POMOČI
Mario Kos, 2010, diplomsko delo

Opis: Ljudje se ne rodimo že vsevedi in vešči. Svoje znanje gradimo in dopolnjujemo skozi vso svoje življenje. Zakaj ne bi gradili tudi v tej smeri, da lahko sočloveku pomagamo in v nekaterih primerih celo rešimo življenje. Dodatno znanje o prvi pomoči, nam omogoča da lahko pomagamo ponesrečencu prvi. Najpomembnejše so prve minute in ravno v tem času lahko marsikaj spremenimo, če smo za to dovolj usposobljeni in samozavestni. Diplomsko delo govori o seznanjenosti laikov z ukrepi nujne medicinske pomoči. Osredotočili smo se na najpogostejša akutna stanja, ki se lahko zgodijo kjerkoli, tudi v lastnem domu, našim najbližjim. Ocenili smo, da laiki niso dovolj seznanjeni z ukrepi nujne medicinske pomoči, predvsem pa v veliki večini ne obvladajo veščin nudenju prve pomoči. Raziskavo smo opravili s pomočjo 100 anket, ki smo jih dodelili naključno izbranim laikom. Za potrebe raziskave smo razvili vprašalnik, s pomočjo katerega smo ugotovili, da so laiki premalo seznanjeni z akutnimi stanji in z ukrepi pri njih. Raziskava je pokazala, da bi le malo laikov pristopilo na pomoč v primeru prometne nesreče, ker niso dovolj samozavestni in jih je strah, da lahko naredijo še dodatno škodo ponesrečencu. Pri večini ljudi smo spoznali, da bi potrebovali v prihodnje še kakšen dodaten tečaj, za obnovitev oziroma dopolnitev svojega znanja o prvi pomoči. S tem diplomskim delom bi želeli opozoriti, da še vedno veliko ljudi ne razume pravega pomena besede pomagam prvi, ob enem pa se ne zavedajo, da lahko samo s pravilnim pristopom in hitrim ukrepanjem rešijo marsikatero življenje. Menimo, da bi laiki potrebovali boljše seznanjanje in obnavljanje znanja prve pomoči, posledično pa bi to pomenilo boljšo samozavest in večjo osveščenost, da vsaka minuta šteje in odloča.
Ključne besede: prva pomoč, laik, nujna stanja, seznanjenost z ukrepi prve pomoči, poškodovanec, samozavest.
Objavljeno: 02.02.2011; Ogledov: 2173; Prenosov: 485
.pdf Polno besedilo (3,55 MB)

2.
LUTKA IN OTROKOV VSAKDAN
Anja Žerjav, 2011, diplomsko delo

Opis: S pomočjo strokovne literature ter zapiskov s predavanj pri predmetu Lutkovno-gledališka vzgoja z metodiko je v diplomski nalogi predstavljena lutka kot sredstvo, za doseganje vzgojno izobraževalnih ciljev v predšolskem obdobju. Zanimala nas bo tudi lutka v povezavi z igro ter vpetost v ostala vzgojno izobraževalna področja, kot so glasba, umetnost, jezik, gibanje, matematika, narava, družba … Za otrokov razvoj je lutka ena izmed pomembnih komponent, kajti z njeno pomočjo si otrok razvija ustvarjalnost, gibanje, govor, spoznava naravo, zaznava svet, ga lažje razume, mu pomaga pri socializaciji. Poznamo različne vrste lutk, ki jih otroci lahko tudi sami ustvarijo ter jih oživijo v komunikaciji s samim seboj, vrstniki ali z drugo lutko. Kot popotnica pa lutko večkrat spremlja tudi igra, ki je spontana in ustvarjalna dejavnost, ki se pojavi v različnih obdobjih človekovega življenja. V predšolskem obdobju je igra osnovna dejavnost otrok. Za otrokov razvoj ob igri z lutko so pomembna področja otrokovega čustvenega, socialnega in spoznavnega razvoja: razvoj domišljije, ustvarjalnosti, razvoj samopodobe in samozavesti, razvoj socialnih veščin, razvoj empatije, izražanje čustev ter razvoj verbalne in neverbalne komunikacije. Zanimalo nas bo, kako strokovna literatura opredeljuje igro kot osnovno dejavnost predšolskega otroka ter vrste in značilnosti posameznih iger, ki se pojavljajo v predšolskem obdobju. Otrokom moramo ponuditi prijetno izkušnjo, srečanje z lutko, ki kot motivacijsko sredstvo pripomore k izvajanju vzgojnega dela.
Ključne besede: lutka, predšolska vzgoja, igra, otrok, okolje (prostor), materiali, komunikacija (verbalna in neverbalna), pozitivna samopodoba, samozavest
Objavljeno: 26.10.2011; Ogledov: 1700; Prenosov: 234
.pdf Polno besedilo (1,44 MB)

3.
SPODBUJANJE OTROKOVEGA SAMOSPOŠTOVANJA V VRTCU
Nevena Kobal Soršak, 2012, diplomsko delo

Opis: Samospoštovanje, ki je zelo pomembno za razvoj osebnosti posameznika oz. otroka, pomeni, kakšno lastno vrednost si posameznik priznava. Pri tem gre za občutek, ki ga ima posameznik o sebi. V osrednjem delu diplomske naloge, ki je teoretična, je največji poudarek na pojmu samospoštovanje, kako se to razvija, oblikuje in kakšno samospoštovanje lahko ima posameznik. Ljudje pa pojem samospoštovanje marsikdaj enačimo s pojmoma samopodoba in samozavest, zato diplomsko delo podaja tudi definiciji omenjenih pojmov, ki sta vendarle v tesni povezanosti s samospoštovanjem. Diplomsko delo nam tudi podaja, na kakšen način lahko spodbujamo samospoštovanje pri otrocih. Ker otrok odnos do sebe razvija ob lastnih izkušnjah in ob sporočilih, ki jih dobiva od drugih, lahko tudi vzgojitelji in učitelji marsikdaj prispevamo, da si otrok doda večjo vrednost in si razvije samospoštovanje. V nalogi smo ugotavljali sledeče hipoteze: samospoštovanje lahko razvijamo; na otrokovo samospoštovanje doma vplivajo starši, v vrtcu pa vzgojitelji; otrok z visokim samospoštovanjem je zadovoljnejši in uspešnejši v življenju.
Ključne besede: spodbujanje, samospoštovanje, otrok, vrtec, samopodoba, samozavest, razvoj, razvojni dejavniki, socialni dejavniki
Objavljeno: 11.09.2012; Ogledov: 956; Prenosov: 242
.pdf Polno besedilo (387,66 KB)

4.
SAMOMOTIVACIJA ZAPOSLENIH V POKRAJINSKI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI MURSKA SOBOTA
Jasna Horvat, 2012, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga zadeva problem samomotivacije. Samomotivacija je zelo pomembna pri doseganju uspeha na delovnem področju in osebnem življenju. Dobro sprejeta razlaga, ki pojasnjuje človekovo obnašanje je, da imajo ljudje potrebe in motive, ki jih ženejo naprej pri doseganju ciljev. Teorije, osnovane na potrebah, pomagajo pri razlagi samomotivacije. Najprej opredelimo potrebe, ki jih hočemo zadovoljiti. Drugi pogled na samomotivacijo je, da če smo močno motivirani, smo bolj zavzeti pri delu, boljše opravljamo delo in čutimo pripadnost podjetju. Samomotivacija je posameznikova prostovoljna notranja težnja k čim bolje opravljenemu delu. Štirje dejavniki, ki so potrebni, da dosežemo visoko stopnjo samomotivacije, so: samozavest in samoučinkovitost, pozitivno razmišljanje, cilji in motiviranje iz okolja. Postavljanje ciljev je pomembno pri delu. Osebni cilji morajo biti vključeni med poslovne cilje. Za doseganje ciljev in motivacijo je zelo pomembna samodisciplina. V magistrski nalogi smo predstavili Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota. Analizirali smo stopnjo samomotivacije pri zaposlenih. Raziskali smo tudi, kako so zaposleni notranje motivirani pri delu in katere vire samomotivacije uporabljajo, da dosežejo visoko stopnjo samomotivacije.
Ključne besede: Samomotivacija, pozitivno razmišljanje, angažiranost zaposlenih, samozavest, samoučinkovitost, postavljanje ciljev, motiviranje iz okolja, samodisciplina, notranja motivacija
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 1004; Prenosov: 209
.pdf Polno besedilo (1,52 MB)

5.
VREDNOTE IN RAZVAJENOST-PROBLEMA SODOBNE DRUŽBE
Neva Slaček, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali področji razvajenosti vzgoje otrok z vrednotami. Spoznali smo pomen pristopa k vzgoji na podlagi temeljnih človeških vrednot. Odkrivali smo, kje se začnejo korenine razvajenosti pri otrocih ter kako jo rešujemo, ko se je že dodobra razrasla. Raziskali smo, ali odsotnost temeljnih človeških vrednot pri otrocih nujno vodi k takšni ali drugačni obliki osebnostnih ali vedenjskih motenj. Zelo pomembno področje povezano z vrednotami je obravnava otroka kot posameznika, kot edinstvene osebnosti. Izpostavili smo tri avtorje oziroma terapevte s področja dela z mladostniki, razvajenosti ter osebnostno in vedenjsko motenih mladostnikov. Na koncu smo pojasnili, kakšen vpliv na otroka ima vzgoja in odnos staršev, vzgojiteljev, učiteljev ter ostalega šolskega osebja.
Ključne besede: razvajenost, vrednote, družina, vzgoja, samospoštovanje, samozavest, stres
Objavljeno: 02.08.2012; Ogledov: 1867; Prenosov: 275
.pdf Polno besedilo (608,57 KB)

6.
VKLJUČENOST UČENCEV V ORKESTRE IN DRUGE GLASBENE SESTAVE
Katja Aškerc, 2014, diplomsko delo

Opis: Glasbena umetnost pomembno vpliva na otrokovo izražanje čustev, intelektualno rast in izboljšanje spomina. Namen diplomske naloge je bil raziskati, kako vključevanje v orkestre in druge glasbene sestave vpliva na učence in predvsem na njihovo samozavest. Zanimalo nas je tudi, če obstajajo razlike v motivih, ki vplivajo na odločitve o glasbenem izobraževanju in vključevanju v glasbene sestave, glede na spol. V teoretičnem delu so predstavljeni vplivi igranja glasbila na učence in vplivi motivacije na učenje glasbe. Navedene so tudi značilnosti orkestra in drugih glasbenih sestavov ter delovanje posameznika znotraj njih. Metoda, uporabljena v empiričnem delu, je deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo 357 učencev šestih javnih glasbenih šol Slovenije. Rezultate smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, statistično pa smo jih preverili s hi-kvadrat preizkusom. Raziskava je pokazala, da so učenci bolj samozavestni pri igranju v glasbenih sestavih, saj je izmed vseh anketiranih le 13 učencev trdilo, da se bolj samozavestno počutijo pri solističnem nastopanju. Prav tako smo dokazali, da obstaja razlika med stopnjo treme glede na način izvajanja, saj je večina anketirancev imela manjšo tremo, ko so igrali v glasbenem sestavu. Ugotovljeno je bilo tudi, da povezava med željo po igranju glasbila in dejavniki, ki so vplivali na njegovo izbiro, ne obstaja, saj anketiranci radi igrajo na izbrano glasbilo ne glede na to, kdo je vplival na njihovo izbiro. Na podlagi raziskave lahko rečemo, da vključevanje učencev v orkestre in druge glasbene sestave pozitivno vpliva na njihov socialni razvoj, večjo samozavest in manjšo tremo.
Ključne besede: glasbeni sestav, orkester, vplivi vključevanja v glasbene sestave, samozavest, trema, motivacija
Objavljeno: 24.02.2014; Ogledov: 539; Prenosov: 46
.pdf Polno besedilo (891,03 KB)

7.
MALA ŠOLA ROCK'N' ROLLA: POUK ROCK GLASBE V OSNOVNI ŠOLI
Miha Nemanič, 2015, diplomsko delo

Opis: Popularna glasba predstavlja kompleksno prostočasno aktivnost otrok in mladostnikov. Ravno zaradi tega jo je smiselno vključevati v šolske programe, kajti če izhajamo iz vsebin, ki so med učenci priljubljene, lahko širimo njihovo polje zanimanja tudi na druga področja. Namen diplomske naloge je bil raziskati, kateri dejavniki vplivajo na vključevanje učencev v šolo rock glasbe, ki poteka na osnovni šoli Vižmarje Brod, ali so načini poučevanja motivacijsko spodbudni, katere glasbene zvrsti spoznavajo učenci ter kakšno je njihovo počutje med nastopi. V teoretičnem delu je opisan razvoj rocka, odnos mladih do te glasbe, predstavljena je problematika vključevanja popularne glasbe v osnovnošolske programe ter opisano je delovanje šole rocka. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. V raziskavi sta sodelovala 102 učenca. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom in jih statistično obdelali s programskim orodjem SPSS. Raziskava je pokazala, da ne obstaja povezava med željo po igranju glasbila in dejavniki, ki so vplivali na izbiro glasbila. Ugotovljeno je bilo, da načini poučevanja na učence delujejo motivacijsko spodbudno, da spoznavajo poleg rocka tudi druge glasbene zvrsti, da so med nastopanjem v sestavih bolj samozavestni in imajo manjšo tremo kot pri solističnem nastopanju ter da po nastopih dobijo povratne informacije. Glede na ugotovitve raziskave lahko trdimo, da je program šole rocka zasnovan na način, ki pozitivno vpliva na učno motivacijo, raven samozavesti in socialni razvoj učencev.
Ključne besede: popularna glasba, šola rock glasbe, neformalno poučevanje, motivacija, samozavest, trema
Objavljeno: 30.03.2015; Ogledov: 506; Prenosov: 48
.pdf Polno besedilo (3,94 MB)

8.
VPLIV SAMOZAVESTI NA USPEŠNOST IN ZADOVOLJSTVO POSAMEZNIKA NA DELOVNEM MESTU
Teja Mede, 2015, magistrsko delo

Opis: Pričujoče magistrsko delo je nastalo na podlagi splošne predpostavke, da je za uspeh in zadovoljstvo posameznika treba le verjeti vase, torej imeti visoko samozavest. Samozavest je danes v poslovnem svetu eden izmed najzanimivejših psiholoških konceptov, saj se visoka samozavest povezuje z dobrimi poslovnimi rezultati in visokim zadovoljstvom na delovnem mestu. Razumevanje samozavesti in z njo povezanih konceptov podjetjem omogoča, da poslujejo z zaposlenimi, ki so spodbujeni in motivirani ter sposobni opravljati svoje delo kar se da dobro. Osnovni namen magistrskega dela je bil omogočiti razumevanje vpliva, ki ga ima samozavest na uspešnost in zadovoljstvo zaposlenih, ter spoznati načine za upravljanje posameznikov kot zaposlenih z namenom izboljšati njihovo samozavest in tako omogočiti sodelovanje z zadovoljnimi in uspešnimi sodelavci v podjetju. Magistrsko delo je razdeljeno na dva dela. Prvi del je namenjen spoznavanju psihičnih konstruktov, kot so samopodoba, samospoštovanje in samozavest, kjer spoznamo vrste samozavesti, načine njenega merjenja in napotke za njeno izboljšanje. Nadaljujemo s predstavitvijo organizacijske samozavesti kot dela splošne samozavesti, nakar sledi predstavitev relativno novega koncepta, to je koncepta temeljne samoevalvacije. Za razumevanje vpliva samozavesti in z njo povezanih konceptov na uspeh in zadovoljstvo zaposlenega moramo med drugim razumeti, kaj je delovni uspeh in kaj je zadovoljstvo na delovnem mestu, zato v prvem delu magistrskega dela predstavljamo tudi ta dva pojma. Prav tako podamo teoretično znanje o vplivu samozavesti na predstavljena pojma. Drugi del magistrskega dela je namenjen predstavitvi petih, za naše delo ključnih raziskav, ki s pomočjo svojih spoznanj, oblikovanih na temelju zbranih in obdelanih podatkov, ugotavljajo resničnost vpliva samozavesti in z njo povezanih konceptov na uspešnost in zadovoljstvo na delovnem mestu. S pomočjo izbranih raziskav smo ugotovili, da za predpostavko, da je za uspeh treba le verjeti vase, stojijo statistični dokazi, ki dokazujejo, da samozavest in z njo povezani koncepti ne samo vplivajo na uspeh in zadovoljstvo posameznikov na delovnem mestu, temveč tudi omogočajo doseganje višje plače, višjega poklicnega statusa in hitrejšega kariernega vzpona, poleg tega pa zagotavljajo še manjšo podvrženost zdravstvenim problemom, hitrejši doseg izobrazbe, lažje spopadanje z delavno vlogo v podjetju in z okoliščinami na delu. Vse to prispeva k boljšemu in hitrejšemu doseganju rezultatov.
Ključne besede: samozavest, organizacijska samozavest, temeljni koncept samoevalvacije, zadovoljstvo na delovnem mestu, uspešnost na delovnem mestu.
Objavljeno: 25.08.2015; Ogledov: 521; Prenosov: 77
.pdf Polno besedilo (1,26 MB)

9.
Samopodoba in učni uspeh
Tanja Oprčkal, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem obravnavala tematiko samopodobe in učnega uspeha. Samopodoba je pomemben pokazatelj otrokovega duševnega zdravja in hkrati njegovega razvoja in funkcioniranja kasneje v življenju. Sodobna spoznanja kažejo, da je prav obdobje otroštva najpomembnejše za oblikovanje posameznikove samopodobe in njenih posameznih sestavin. Cilj diplomske naloge je bil ugotoviti stopnjo splošne samopodobe pri učencih. Želela sem ugotoviti, ali obstajajo razlike pri stopnji samopodobe glede na spol in glede na prevladujočo oceno v spričevalu. Skušala se najti povezavo med splošno samopodobo učencev in njihovo učno uspešnostjo, izraženo s prevladujočo oceno v spričevalu. V prvem delu sem predstavila teoretične vidike samopodobe, strukture in oblikovanje samopodobe, velik del sem namenila obravnavi šestih temeljnih prvin samopodobe ter vlogi vzgojno izobraževalnih institucij pri oblikovanju le-te. V drugem delu pa sem analizirala rezultate anketnega vprašalnika in ugotovila, da je stopnja samopodobe učencev na zelo visokem nivoju in da povezave med spoloma ter prevladujočo oceno v spričevalu pri oblikovanju slednje ne obstajajo oz. so statistično nepomembne.
Ključne besede: otroci, samozavest, samopodoba, samospoštovanje, osebnost, učni uspeh
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 314; Prenosov: 70
.pdf Polno besedilo (1,20 MB)

10.
Samoporočani učinki petja na psihično blagostanje pri profesionalnih solističnih pevcih
Nina Murko Feguš, 2016, magistrsko delo

Opis: Učinki petja na psihično blagostanje pevcev je tema, za katero je v zadnjem času vse več zanimanja, je pa še relativno slabo raziskana. Večina predhodnih raziskav se je osredotočala na pevce profesionalnih ali amaterskih zborov in v njih so ugotovili predvsem pozitivne učinke petja na psihično blagostanje pevcev. V našem magistrskem delu pa smo se osredotočili na raziskovanje učinkov petja na psihično blagostanje profesionalnih solističnih pevcev. Zanimalo nas je predvsem, kako petje vpliva na njihovo psihično blagostanje, njihovo samozavest in razpoloženje, zanimale pa so nas tudi povezave profesionalnega solističnega petja in stresnih dejavnikov. Osredotočili smo se še na preverjanje razlik, ki bi se izkazale med ženskimi in moškimi pevci, udeleženimi v raziskavi, in pa na razlike glede na različne zvrsti petja, ki jih ti izvajajo. Pri raziskovanju smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja. Vzorec je zajemal 14 poklicnih pevcev (6 moških pevcev in 8 ženskih pevk), starih od 26 do 74 let. Ugotovili smo, da petje na splošno pozitivno vpliva na profesionalne solistične pevce in jim nudi sprostitev, srečo in zadovoljstvo. Pozitivni vplivi petja so se izkazali tudi na čustvenem področju (tj. izražanje in poglabljanje čustev, večja empatija) in na socialnem področju (tj. spoznavanje novih ljudi, sodelovanje z drugimi glasbeniki, večja splošna prepoznavnost) udeležencev. Petje prav tako večinoma pozitivno vpliva na samozavest in razpoloženje profesionalnih solističnih pevcev, vendar se zraven pojavljajo tudi številni stresni dejavniki (tj. občutek odgovornosti, trema, pritiski in pričakovanja ljudi, osebne težave idr.), ki jim občasno znižujejo občutek psihičnega blagostanja. Nekaj predvsem ženskih udeleženk je poročalo o tem, da njihova kariera zahteva več osebnega odrekanja v primerjavi z moškimi udeleženci, drugih bistvenih razlik med spoloma pa nismo zasledili. Največje občutene razlike pri petju glede na različne zvrsti so se izkazale med klasičnim oz. opernim petjem in popularnimi zvrstmi petja, kjer se je izkazalo klasično petje kot najzahtevnejša disciplina, tudi v fizičnem (kondicijskem) smislu. Pričujoče magistrsko delo omogoča boljše razumevanje tega, kako posamezniki udeleženi v raziskavi občutijo vplive petja na lastno psihično blagostanje. V primerjavi s predhodnimi raziskavami, ki so bile opravljene z zbori, naše delo nakazuje tudi to ugotovitev, da se profesionalni solistični pevci soočajo z večjimi stresnimi dejavniki, kar jim občasno omejuje občutke pozitivnih vplivov petja na njihovo psihično blagostanje. Ti zaključki nam torej ponujajo dobro iztočnico za nadaljnje raziskave teh ugotovitev.
Ključne besede: petje, profesionalni solistični pevci, psihično blagostanje, samozavest, razpoloženje, stres.
Objavljeno: 09.08.2016; Ogledov: 270; Prenosov: 72
.pdf Polno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici