Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen magistrske naloge je ugotoviti, kakšna je telesna samopodoba študentk, ali se le-ta razlikuje med skupinami bolj, srednje in manj športno aktivnimi študentkami. Prav tako smo raziskali, kako se sedeče vedenje odraža na športno aktivnost in ali imajo pri študentkah družbeni mediji velik pomen pri dojemanju telesne samopodobe ali se primerjajo z drugimi, jih mediji spodbujajo pri ukvarjanju s športno aktivnostjo ali ne. V raziskavi je sodelovalo 104 študentk Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Meritve so se izvajale v predavalnih prostorih Pedagoške fakultete. Podatki o telesni samopodobi so bili pridobljeni s francoskim vprašalnikom, ki je poslovenjena različica anketnega vprašalnika, za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov The Physical Self-Inventory - short form. Podatki o pomenu družbenih omrežij ter uporabi interaktivnih medijev so bili pridobljeni z vprašalnikom »Interaktivni mediji in družbena omrežja«. Podatki o sedečem vedenju so bili pridobljeni z vprašalnikom »Sedeče vedenje« ter podatki o športni aktivnosti so bili pridobljeni z vprašalnikom »Gibalna/športna« dejavnost. Za ugotavljanje razlik v telesni samopodobi med skupinami športno različno dejavnih študentk je bila uporabljena analiza variance (ANOVA) kot tudi Kruskal-Wallis test (KW). S Post-Hoc Scheffe preizkusom in Mann-Whitney U testom so bile natančneje opredeljene predhodne ugotovljene statistično značilne razlike. Statistično značilne razlike so bile ugotovljene na ravni tveganja p ≤ 0,05. Rezultati raziskav kažejo, da športno bolj aktivne študentke statistično značilno višje vrednotijo telesno samopodobo v primerjavi s športno manj aktivnimi študentkami. Srednje in bolj športno aktivne študentke se gibalno/športno udejstvujejo predvsem zaradi zdravja in boljšega počutja, kar za skupino manj aktivnih študentk ne velja. Rezultati so tudi pokazali, da srednje športno aktivne študentke pripisujejo mnenju drugih statistično značilno višji pomen pri oblikovanju lastne samopodobe kot drugi dve skupini.
Ključne besede: samospoštovanje, telesna dejavnost, mediji, samozavest, odnosi
Objavljeno v DKUM: 14.11.2023; Ogledov: 455; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,41 MB)

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na vodstveno vedenje trenerja in nekatere njegove osebnostne lastnosti (čvrstost, anksioznost in samozavest). Trenerji predstavljajo specifično populacijo in pomembno vplivajo na športnike tudi z načinom vodenja. Na vodenje vplivajo različni dejavniki (značilnosti trenerja, značilnosti situacije, značilnosti športnikov). Preverjali smo, ali se vodstveno vedenje trenerjev razlikuje glede na spol in ali obstajajo razlike v vodenju glede na nekatere značilnosti športa. Med seboj smo primerjali trenerje v ekipnih in individualnih športih ter trenerje, ki delujejo v športih, kjer so naloge bolj ali manj variabilne. Zanimalo nas je tudi, ali na vodenje vplivajo tudi nekatere trenerjeve osebnostne značilnosti. Naš vzorec je bil sestavljen iz trenerjev in trenerk različnih športov (N = 146). Preko spletne strani 1ka so udeleženci izpolnili dva vprašalnika: Lestvico vodenja v športu in Vprašalnik osebnostne čvrstosti, anksioznosti in samozavesti. Našli smo razliko med spoloma glede treninga in poučevalnega vedenja. Več tega vedenja kažejo trenerji. Ugotovili pa smo tudi pomembno razliko med trenerji ekipnih in individualnih športov glede uporabe demokratičnega vedenja, kjer so bili trenerji v individualnih športih bolj demokratični. Med trenerji, ki delujejo v športih z bolj oziroma manj variabilnimi nalogami, statistično pomembnih razlik nismo našli. Statistično pomembno korelacijo pa smo našli med trenerjevo samozavestjo in nudenjem pozitivne povratne informacije. Ugotovili smo, da so bolj samozavestni trenerji redkeje uporabljali pozitivno povratno informacijo.
Ključne besede: vodenje v športu, Lestvica vodenja v športu, osebnostna čvrstost, anksioznost, samozavest
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 816; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1001,21 KB)

Opis: V magistrskem delu raziskujemo vplive družbenega omrežja Instagram na samopodobo mladostnikov. Družbena omrežja omogočajo medsebojno komunikacijo ljudi, ki delijo delčke svojih življenj skozi internet. Ta pa imajo vpliv na splošno populacijo in tako tudi na mladostnike. Zaradi konstantnega objavljanja ‘’popolnih’’ fotografij posameznic in posameznikov, tako slavnih kot manj slavnih, ki mladostnikom neprestano vsiljujejo nenaravne in nedosegljive lepotne ideale smo se odločili, da raziščemo, v kolikšni meri Instagram kot medij vpliva na telesno samopodobo mladostnikov. Najprej v sklopu teoretičnega dela opredelimo družbena omrežja in motive za njihovo uporabo, nato opišemo samopodobo in samospoštovanje v povezavi z idealizirano telesno samopodobo, predstavimo strukturo in vzdrževanje pozitivne samopodobe pri mladostnikih, ter izpostavimo pozitivne in negativne učinke spletnih družbenih omrežij na samopodobo mladostnikov. V empirični raziskavi, v kateri je sodelovalo 92 anketirancev, s pomočjo spletne ankete proučujemo vpliv Instagrama na telesno samopodobo. Pri tem nas zanima obstoj razlik med spoloma, starostjo mladostnikov, in vpliv preživetega časa na Instagramu v povezavi s samopodobo. Rezultati prikazujejo, da Instagram negativno vpliva na telesno samopodobo mladostnikov.
Ključne besede: Instagram, telesna samopodoba, samozavest, mladostniki, družbena omrežja.
Objavljeno v DKUM: 28.10.2019; Ogledov: 3799; Prenosov: 1022
Celotno besedilo (739,57 KB)

Opis: Izhodišča: Urinska inkontinenca je nehoteno uhajanje urina, ki vpliva na samopodobo. Njena pogostost se povečuje s starostjo, vendar prizadene tudi mlajše ženske. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali urinska inkontinenca vpliva na samopodobo ženske in v kolikšni meri. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Podatke za izdelavo teoretičnega dela smo pridobili iz slovenske in tuje strokovne literature, člankov, knjig in spletnih virov. Raziskovalni del je temeljil na kvantitativni metodologiji. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anket, v društvu za pomoč osebam z urinsko inkontinenco in v Uroginekološki ambulanti UKC Maribor. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da urinska inkontinenca vpliva na samopodobo ženske. Pri 17 % žensk se je raven samopodobe zaradi urinske inkontinence znižala. Opazen je tudi vpliv urinske na osebnost ženske. Urinska inkontinenca vpliva tudi na družabno življenje, telesno aktivnost, partnerstvo, spolnost in zaposlitev. Diskusija in zaključek: Urinska inkontinenca vpliva na samopodobo ženske, na osebnost in številna področja življenja. Menimo, da bi morali o urinski inkontinenci ljudi več ozaveščati. Tako bi zmanjšali strah pred priznanjem težav ter vplivali na to, da se samopodoba ženske z urinsko inkontinenco ne bi znižala.
Ključne besede: uhajanje urina, dejavniki tveganja, področja življenja, osebnost, samozavest, strah.
Objavljeno v DKUM: 13.09.2017; Ogledov: 2335; Prenosov: 284
Celotno besedilo (381,58 KB)

Opis: Motnje hranjenja danes predstavljajo velik problem na področju duševnega zdravja. V pričujočem delu bomo obravnavali bulimijo nervozo (BN), za katero je značilno ponavljajoče se obdobje prenajedanja s hrano v krajših časovnih intervalih, ki jim sledijo neustrezni kompenzatorni vedenjski vzorci, namenjeni preprečevanju pridobivanja telesne teže. Obravnavali bomo tudi novejšo obliko motenj hranjenja ortoreksijo nervozo (ON), za katero je značilna patološka obsedenost z zdravo, biološko neoporečno prehrano, ki pušča posledice na različnih plasteh posameznikovega delovanja. Magistrsko delo ugotavlja povezanost teh dveh terminov z različnimi temeljnimi lastnostmi oseb, ki kažejo nagnjenost/obolelost z motnjami hranjenja, s stili navezanosti, z narcisističnimi osebnostnimi potezami ter s patološko uporabo interneta. V raziskavi je sodelovalo 251 oseb (101 moški in 150 žensk). Udeleženci raziskave so izpolnjevali vprašalnik motenj hranjenja EDI-3, vprašalnik medosebnih odnosov RQ, vprašalnik ortoreksije ORTO-15, vprašalnik narcisizma NPI in vprašalnik odvisnosti od interneta IAT. Rezultati so pokazali, da se ON pogosteje pojavlja pri ženskah kot pri moških. Razlike v indeksu telesne mase (ITM) pri osebah, nagnjenih k BN, niso bile statistično pomembne. Pri preverjanju temeljnih lastnost se je potrdilo, da imajo osebe, ki izkazujejo nagnjenost k BN, nizko samospoštovanje, so manj zadovoljne z lastnim telesom ter kažejo višji pretiran nadzor (asketizem, perfekcionizem). Pri povezavi med nagnjenostjo k ON in dimenzijami narcisizma ni bilo pomembnih statističnih razlik. Pri vprašalniku medosebnih odnosov RQ so osebe, nagnjene k BN in ON, izkazovale varen stil navezanosti, pri čemer ni prišlo do pomembnih statističnih povezav pri preokupiranem, plašljivem in odklonilnem stilu navezanosti. Prav tako ni prišlo do pomembnih statističnih povezav med nevarnim stilom navezanosti, narcisizmom ter nagnjenostjo k BN. Podlestvica vprašalnika EDI-3, ki meri kakovost medosebnih odnosov, je pokazala, da pri osebah, ki so nagnjene k BN, ne prihaja do primanjkljajev na tem področju. Raziskali smo tudi povezavo med patološko uporabo interneta ter nagnjenostjo k BN, ki se je izkazala za statistično pomembno. Razvojna meja motenj hranjenja se vse bolj premika k zgodnejšim obdobjem, zato je razumevanje in raziskovanje dejavnikov tveganja toliko bolj pomembno. Rezultati dela kažejo na povezanost nekaterih konceptov ter pomembnost raziskovanja slednjih v nadaljnjih raziskavah.
Ključne besede: Bulimija nervoza, ortoreksija nervoza, motnje hranjenja, stili navezanosti, patološka uporaba interneta, narcisistične osebnostne poteze, samozavest
Objavljeno v DKUM: 03.02.2017; Ogledov: 2428; Prenosov: 469
Celotno besedilo (1,15 MB)