1. SOCIALNA VARNOST SAMOZAPOSLENIHMaja Dobnik, 2010, diplomsko delo Opis: Samozaposleni so osebe, opredeljene v Zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-1), ki kot svoj edini in glavni poklic v Republiki Sloveniji opravljajo samostojno dejavnost in z njo ustvarjajo dohodek, ki dosega vsaj minimalno plačo. Samozaposleni so samostojni pri organiziranju poslovanja, samostojno določajo organizacijo dela, odločajo o gospodarjenju in finančnih vprašanjih. Socialna varnost samozaposlenih se od ostalih oseb razlikuje, zato bom predstavila njihove prednosti in slabosti. Njihove pravice in obveznosti glede plačevanja socialnih prispevkov, stopnje socialnih prispevkov, obveznost zavarovanja ter možni razlogi prenehanja obveznega zavarovanja. Kot v Sloveniji je samozaposlovanje zaželeno tudi v Evropi, opredelitev delavca v evropskem pravu in njegove pravice. Kadar pa samozaposleni ne ustvari zadostnih sredstev za preživetje ali zaradi stečaja njegovega podjetja — dejavnosti preneha delati, se sooča s problemom brezposelnosti, kjer uveljavlja zavarovanja za brezposelnost. Sledi še pregled pokojninske zakonodaje, ter prihajajoče spremembe, ki jih je v kratkem intervjuju predstavil generalni direktor ZPIZa Marijan Papež.
Ključne besede: socialna varnost – socialno zavarovanje – samozaposleni – brezposelnost – obvezno zavarovanje – podjetnik – pokojninsko zavarovanje – invalidsko zavarovanje – prispevki – pokojnina
Objavljeno: 24.05.2010; Ogledov: 2664; Prenosov: 225
 Celotno besedilo (386,10 KB) |
2. KOMU NUDITI DELOVNOPRAVNO VARSTVOBarbara Koložvari, 2011, diplomsko delo Opis: Ob povečani prožnosti pri zaposlovanju in novih oblikah dela posamezniki k delu pristopajo tudi na drugačnih pravnih podlagah, kakor zgolj s klasično pogodbo o zaposlitvi. Postavljeni smo pred problem ustrezne, novim oblikam opravljanja dela prilagojene opredelitve delovnega razmerja in njegove razmejitve od drugih pogodbenih razmerij. Definicija delovnega razmerja v slovenski zakonodaji podaja opredelilne elemente delovnega razmerja. Priporočilo MOD št. 198 spodbuja države članice k odpravljanju razlik med pravno ureditvijo delovnega razmerja in prakso. Pri presoji delovnega razmerja sta predvsem pomembni dve skupini meril in kazalnikov – organizacijski in ekonomski. Sodišče EU je na podlagi pravice do svobode gibanja delavcev izoblikovalo evropsko definicijo delavca. Nekatere evropske države so koncept ekonomsko odvisnih oseb v določeni meri opredelile in regulirale. Gre za stanje, ko samozaposleni ali pogodbeni izvajalci del večino svojih dohodkov pridobijo od enega naročnika. Ker ni tretje možnosti med samozaposlenimi in delavci so se države poslužile nekaterih rešitev, saj je potrebno zapolniti »sivo območje« in omogočiti standard minimalnega varstva pravic tudi v nejasnih in mejnih primerih, v katerih je pravno naravo razmerja težko ugotoviti.
Ključne besede: delavec, delovno razmerje, samozaposleni, elementi delovnega razmerja, ekonomsko odvisne osebe.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2610; Prenosov: 285
Celotno besedilo (1,09 MB) |
3. |
4. Pravice iz invalidskega zavarovanja - neskladnost 2. in 3. odstavka 66. člena ZPIZ-1 z Ustavo Republike SlovenijePrimož Bele, 2012, diplomsko delo Opis: Republika Slovenija je socialna država, kar je navedeno v drugem členu Ustave Republike
Slovenije1. Upoštevajoč navedeno, prvi odstavek 50. člena Ustave RS zagotavlja državljanom
pravico do socialne varnosti, pod pogoji, ki jih določa zakon. Naveden člen Ustave RS
obvezuje državo, da z zakonom uredi obvezna socialna zavarovanja, torej tudi invalidsko
zavarovanje. Država je dolžna zagotoviti delovanje invalidskega zavarovanja, kar je storila z
zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-1. Ustava prepušča
zakonodajalcu, da v zakonu določi vsebino in obseg človekovih pravic. Vendar
zakonodajalčeva normativna dejavnost ni neomejena. Ko gre za človekove pravice so le-te
zaščitene z Ustavo RS.
V diplomskem delu je prikazan nedopusten poseg v človekove pravice. ZPIZ-1 namreč
nekaterim kategorijam zavarovancev odreka pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja v
primeru nastanka invalidnosti III. kategorije, samo zaradi njihovega statusa.
Ključne besede: Ključne besede: socialna varnost, človekove pravice, Ustava RS, invalidsko zavarovanje, III.
kategorija invalidnosti, samozaposleni, kmetje, brezposelne osebe, Ustavno sodišče, Mednarodna organizacija dela
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 2276; Prenosov: 691
Celotno besedilo (714,19 KB) |
5. PRAVNI POLOŽAJ DELAVCEV V PRIMERU OUTSOURCINGAKlemen Gregorec, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Pravni položaj delavcev v primeru outsourcinga predstavlja kakšne so posledice za osebe, ki so do tedaj sodelovale v delovnem procesu delodajalca, ki se je odločil, da pogodbeno prepusti opravljanje določenih svojih dejavnosti zunanjim izvajalcem.
V prvem delu diplomskega dela sem se tako osredotočil na položaj in zakonsko ureditev delavcev ter delovnega razmerja in obsega pravic, ki jim iz tega naslova pripada, saj sem v diplomskem delu skušal prikazati kakšen pa je pravni položaj oseb, ki za drugega opravljajo delo, v primeru outsourcinga in njihovo razmerje do delavcev.
Tako sem v diplomskem delu izpostavil primer outsourcinga, katerega predstavljajo primeri pogodbenega prenosa dejavnosti samozaposlenim osebam, ki so za delodajalca opravljale delo v delovnem razmerju, nato pa se je delodajalec odločil, da bo z njimi le še pogodbeno sodeloval na podlagi civilnopravnih pogodb, zato so te bile primorane formalno vzpostaviti status samozaposlene osebe. Opredelil sem se do problematike t.i. navidezne samozaposlitve ter novega instituta v naši zakonodaji – ekonomsko odvisnih oseb.
Na koncu sem se še osredotočil na vlogo inšpekcije za delo, ki lahko predstavlja močan mehanizem v boju proti zlorabam instituta samozaposlenih oseb, predvsem v sankcioniranju poslovnih praks, kjer delo opravlja v razmerjih navidezne samozaposlitve.
Ključne besede: delavec, delovno razmerje, outsourcing, samozaposleni, ekonomsko odvisne osebe, navidezna samozaposlitev, inšpekcija dela
Objavljeno: 12.02.2015; Ogledov: 1252; Prenosov: 261
Celotno besedilo (715,53 KB) |
6. Prikrite oblike delovnega razmerja s poudarkom na navideznih samozaposlenihSeverina Korez, 2016, diplomsko delo Opis: Delovno pravo je v funkciji zaščite delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju. Zaradi spremenjenih gospodarskih, tržnih ter družbenih razmer se v praksi vedno pogosteje pojavljajo razmerja, ki nimajo tradicionalne oblike delovnega razmerja in delovnopravnega varstva. Diplomsko delo Prikrite oblike delovnih razmerij s poudarkom na navideznih samozaposlenih obravnava položaj oseb v prikritih delovnih razmerjih, podrobneje pa položaj navideznih samozaposlenih.
Prikrita delovna razmerja so razmerja, ki dajejo videz drugačnega razmerja, kot med strankama dejansko obstaja. Prikrita delovna razmerja imajo negativen vpliv v prvi vrsti na delavca, saj se mu na tak način odreka delovnopravno varstvo, ki bi ga moral biti deležen. Pri obravnavi prikritih delovnih razmerij je ključna jasna opredelitev elementov delovnega razmerja. Na podlagi obstoja elementov delovnega razmerja lahko namreč tudi v mejnih primerih ugotovimo ali sta stranki v delovnem razmerju ali ne. Slovenska delovna zakonodaja vzpostavlja relativno dobro in trdno formalno podlago za ugotavljanje delovnega razmerja tudi v primerih prikrivanja njegove prave pravne narave. ZDR-1 v 4. čl. vsebuje definicijo oz. elemente delovnega razmerja in tako v veliki meri olajša presojo obstoja delovnega razmerja v primerih, kjer ni sklenjene pisne pogodbe o zaposlitvi ali ni jasno izražena vsebina pravnega razmerja med delavcem in delodajalcem.
Pri navideznih samozaposlenih govorimo o primerih, ko se osebi, ki sicer izpolnjuje vse pogoje za delavca ne prizna delovnopravnega varstva, ampak se z njo, kot formalno samozaposlenim, poslovno sodeluje. Navidezno samozaposleni so tako formalno samozaposleni, dejansko pa je mogoče v teh razmerjih med naročnikom (dejansko delodajalcem) ter samozaposlenim (dejansko delavcem) prepoznati elemente delovnega razmerja. Tudi navideznim samozaposlenim je potrebno po načelu prednosti dejstev pred obliko pogodbe priznati položaj delavca ter jim zagotoviti ustrezno delovnopravno varstvo. Pravo naravo pogodbenega razmerja lahko delovno sodišče ugotovi le na podlagi tožbe navideznega samozaposlenega. Ker le-ti tožbe zaradi slabih možnosti drugih oblik zaposlitve pogosto ne upajo vložiti, ima pomembno vlogo v takšnih primerih tudi delovna inšpekcija.
Ključne besede: prikrita delovna razmerja, navidezni samozaposleni, delovnopravno varstvo, elementi delovnega razmerja, delavec, samozaposleni, nove oblike opravljanja dela
Objavljeno: 19.05.2016; Ogledov: 1354; Prenosov: 265
Celotno besedilo (643,58 KB) |
7. Določanje neodvisnega razmerja med izplačevalcem in prejemnikom dohodka za davčne nameneMarjanca Lenkič, 2016, magistrsko delo Opis: Namen dela je proučiti problem pravilne in konsistentne identifikacije razmerja posameznika, ki opravlja delo in na podlagi tega prejme plačilo, do izplačevalca dohodka. Vprašanje razmerja ni pomembno le v okviru delovnega prava, ampak je pomembno tudi za uresničevanje temeljnega cilja zakonodaje s področja osebnih davkov, to je enakega obravnavanja davčnih zavezancev z enakimi ali podobnimi dohodki. Delo predstavlja kriterije za razmejevanje neodvisnega razmerja od odvisnega razmerja in prikazuje iz tega izhajajoče razlike v obdavčitvi. Predstavljeno je tudi določanje razmerja v izbranih državah in ugotovitve Finančne uprave Republike Slovenije v davčnih inšpekcijskih nadzorih.
Ključne besede: obdavčitev posameznikov, neodvisno razmerje, odvisno razmerje, dohodki iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, delovno razmerje, delavec, samozaposleni
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 638; Prenosov: 198
Celotno besedilo (570,19 KB) |
8. Pojem delavca v pravu Evropske unijeSandra Gobec, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavan pojem delavca v pravu EU. Ta pojem služi določitvi personalne veljavnosti delovnega prava EU. Ko je osebi priznan status delavca, je upravičena do posebnega varstva. V pravu EU ni enotne opredelitve tega pojma, temveč se spreminja glede na področje uporabe. Pojem delavca v smislu člena 45 PDEU je avtonomen pojem prava EU. Za delavca se šteje oseba, ki določeno obdobje za plačilo opravlja storitve v korist in po navodilih druge osebe. Enaka široka opredelitev se uporablja na področju enakega plačila in na nekaterih drugih področjih, na katerih direktive pojma delavca izrecno ne definirajo (varstvo materinstva in starševstva, kolektivni odpusti, organizacija delovnega časa), v primeru Direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela pa četudi se na podlagi besedila direktive zdi, da je opredelitev pojma delavca rezervirana za nacionalne pravne sisteme. Na večini drugih področij Sodišče Evropske unije definiranje pojma delavca v smislu direktiv prepušča državam članicam in ga ne šteje za avtonomen pojem prava EU. Kljub temu pa polni učinek direktiv in splošnih načel prava EU postavljata omejitve diskreciji, ki jo imajo države članice.
Ključne besede: delavec, samozaposleni, delovno razmerje, delovnopravno varstvo, delovno pravo EU, prosto gibanje delavcev, načelo enake obravnave, Sodišče Evropske unije
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 645; Prenosov: 84
Celotno besedilo (1,28 MB) |
9. Ugotavljanje obstoja delovnega razmerja v Republiki SlovenijiTjaša Jager, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Ugotavljanje obstoja delovnega razmerja v Republiki Sloveniji bralca seznani s problematiko razmejitve oseb, ki delo opravljajo v odvisnem delovnem razmerju v relaciji do samozaposlenih oseb, poseben poudarek pa se daje podrejenosti delavca, ki je hkrati tudi temeljni razlikovalni kriterij v odnosu do samozaposlenih. Do delovnopravnega varstva so upravičene le osebe, ki delo opravljajo na temelju pogodbe o zaposlitvi in so v delovnem razmerju. V praksi pa je vse bolj razširjen pojav prikritih delovnih razmerij, v okviru katerih se delo opravlja na temelju raznih pogodb civilnega prava, četudi ima takšno razmerje vse značilnosti delovnega razmerja. Navidezni samozaposleni se predvsem zaradi stanja na trgu dela in posledično slabih možnosti drugih oblik zaposlitve sodnega varstva ne poslužujejo v zadostni meri. Odločanje o obstoju delovnega razmerja pa nedvomno predstavlja izredno kompleksno ter pravno zahtevno vprašanje delovnega prava. Uveljavljanje in dokazovanje obstoja delovnega razmerja je oteženo zaradi nejasnih, nepreglednih in izredno zapletenih pravil glede postopka, še posebej na področju rokov za uveljavljanje sodnega varstva. Področje obravnavane tematike je v slovenski zakonski ureditvi izredno pomanjkljivo urejeno, večino pravil pa je razvila in uveljavila sodna praksa. Sodišča so modernizirala definicijo delovnega razmerja in glede materialnopravnih vprašanj obstoja delovnega razmerja razvila bogato prakso. V sodni praksi so se kot pokazatelji obstoja delovnega razmerja uveljavile določene okoliščine opravljanja dela, ki so pravno relevantne pri odločanju o obstoju delovnega razmerja. Za zagotovitev doslednega spoštovanja delovnopravnih pravil na področju prikritih delovnih razmerjih bi bilo potrebno zakonsko urediti in prilagoditi procesna pravila glede rokov in zahtevkov na področju uveljavljanja obstoja delovnega razmerja, s čimer bi olajšali dostop do sodišča, obenem pa izboljšati inšpekcijsko nadzorstvo.
Ključne besede: delovno razmerje, domneva obstoja delovnega razmerja, načelo prednosti dejstev, omejitev avtonomije volje, elementi delovnega razmerja, osebna podrejenost, Priporočilo MOD št. 198, prikrito delovno razmerje, samozaposleni.
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 705; Prenosov: 179
Celotno besedilo (1,92 MB) |
10. Prikrita delovna razmerjaDarja Senčur Peček, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Delovno pravo varuje delavce - osebe, ki delo opravljajo v odvisnem razmerju, tako da jim zagotavlja minimalne pravice in delovne pogoje. Njegova uporaba ni odvisna od volje pogodbenih strank, še posebej naročnika dela, ampak je prisilna. Če so v razmerju podani elementi delovnega razmerja, se oseba šteje za delavca, ki se mu priznava delovno-pravno varstvo. Da bi se varstvo zagotavljalo vsem, ki so ga potrebni, je zelo pomembna ustrezna opredelitev delovnega razmerja in pokazateljev ter kriterijev, po katerih se prepozna v praksi. Treba je ločiti med delavci in samozaposlenimi, v okviru samozaposlenih pa prepoznati ekonomsko odvisne osebe. Zelo razširjen pojav so t. i. prikrita delovna razmerja, ko se delovno razmerje navzven prikazuje kot drugo pogodbeno razmerje, v zadnjem času pogosto kot razmerje med naročnikom in (navideznim) samozaposlenim. Tovrstne prakse, ki so se tudi v Sloveniji zelo razmahnile, je treba zaustaviti, pri tem pa je ključna vloga države, ki mora poleg ustrezne zakonske razmejitve med delavci in samozaposlenimi poskrbeti tudi za učinkovit nadzor in sankcioniranje zlorab.
Ključne besede: delovno razmerje, delavec, samozaposleni, navidezno samozaposleni, prikrito delovno razmerje, ekonomsko odvisna oseba
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 347; Prenosov: 37
Celotno besedilo (454,73 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
