| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv zaupanja v varnostne organizacije na samozaščitno vedenje prebivalcev v Mestni občini Murska Sobota : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Mateja Krpič, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti vpliv zaupanja prebivalcev Mestne občine Murska Sobota v varnostne organizacije na samozaščitno vedenje. V diplomski nalogi so opredeljene različne organizacije, ki se ukvarjajo z zagotavljanjem varnosti na lokalnem nivoju in dejavniki, ki vplivajo na percepcije prebivalcev glede varnosti ter samozaščitno vedenje. Z raziskavo smo ugotavljali, katero vrsto samozaščitnih ukrepov prebivalci najpogosteje uporabljajo in če na njihovo odločitev za samozaščitno vedenje in uporabo ukrepov vplivata zaupanje v varnostne organizacije ter zadovoljstvo z delom policije, občinskega redarstva in zasebnovarnostnih služb. Ugotovili smo, da prebivalci Mestne občine Murska Sobota najbolj zaupajo v delo sil za zaščito, reševanje in pomoč, zaupajo pa tudi v delo policije in zasebnovarnostnih organizacij. Prebivalci Mestne občine Murska Sobota najmanj zaupajo v delo občinskega redarstva in inšpekcijskih služb na državnem nivoju. Med pomembnejšimi je tudi ugotovitev, da nasploh uporaba samozaščitnih ukrepov med občani ni zelo razširjena, med najpogostejše samozaščitne ukrepe, ki jih uporabljajo prebivalci Murske Sobote, pa sodijo predvsem klasični tehnični protivlomni ukrepi. Rezultati raziskave kažejo, da je zaupanje v varnostne organizacije pozitivno povezano z uporabo samozaščitnih ukrepov, razen pri zaupanju v delo sil za zaščito, reševanje in pomoč, kjer je negativno povezano. Zadovoljstvo z delom policije, občinskega redarstva in zasebnovarnostnih služb pa je pozitivno povezano z uporabo samozaščitnih ukrepov.
Ključne besede: diplomske naloge, samozaščitno vedenje, prebivalci, zaupanje, varnostne organizacije, Mestna občina Murska Sobota
Objavljeno v DKUM: 23.10.2018; Ogledov: 1081; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (826,34 KB)

2.
Preprečevanje kriminalitete nad starejšimi : samozaščitno vedenje
Maja Nikolić, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljena problematika preprečevanja kriminalitete nad starejšimi. V uvodnem delu smo opredelili nekatere temeljne pojme. Pojem starosti je težko definirati, saj starostnike navadno določa aktualna družba. Večinoma se za starostnike smatra ljudi nad 65-im letom starosti ali pa se ta meja določa z upokojitvijo. Za lažje razumevanje kriminalitete nad starejšimi pa je potrebno poznati tudi njihove značilnosti. Možnosti, da postane starostnik žrtev kaznivega dejanja, so velike predvsem zaradi fizičnih in psihičnih sprememb staranja. Osrednji del magistrske naloge se osredotoča na različne vrste kriminalitete nad starejšimi. Starejši ljudje so lahko žrtve s strani družinskih članov, prijateljev ali skrbnikov v različnih institucijah za starejše, prav tako pa so lahko žrtve različnih kaznivih dejanj s strani tujcev. V nalogi se dotaknemo tudi razširjenosti kriminalitete nad starejšimi v Sloveniji in nekaterih drugih evropskih državah ter preventivnih ukrepov za preprečevanje le-te. V Sloveniji je za namene preprečevanja kriminalitete nad starejšimi, policija pripravila projekt »Ne pozabite na varnost«, v okviru katerega obiskuje domove za starejše občane in tudi posameznike ter jim svetuje v zvezi z varnostjo in samozaščitnimi ukrepi. V povezavi s preventivnimi ukrepi se dotaknemo tudi drugih evropskih držav, saj nas je zanimalo, kako se s to problematiko soočajo v tujini. V zadnjem delu magistrske naloge je predstavljena raziskava med starejšimi v Sloveniji, s pomočjo katere smo ugotavljali poznavanje samozaščitnih ukrepov in morebitne razlike med starostnimi skupinami pri samozaščitnem vedenju. Raziskava je pokazala, da se mlajša in starejša starostna skupina vedeta visoko samozaščitno, razlike med skupinama v samozaščitnem vedenju pa so majhne. Največ razlik med skupinama se je pokazalo pri samozaščitnem vedenju glede obnašanja na domu in ravnanja ob obisku neznancev. Na podlagi dobljenih rezultatov smo oblikovali predloge in priporočila za uspešno preprečevanje kriminalitete nad starejšimi in izboljšanje trenutnega stanja.
Ključne besede: kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, starejši, starostniki, žrtve, samozaščitno vedenje, viktimologija, viktimizacija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.02.2014; Ogledov: 2278; Prenosov: 303
.pdf Celotno besedilo (841,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici