| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
DRUŽINA IN SAMOVREDNOTENJE MLADOSTNIKOV
Damjana Kladnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava družino in samovrednotenje mladostnikov. Kadar se posameznik vrednoti negativno, se zavrača in ima do sebe slabši odnos kot tisti, ki se ceni in vrednoti pozitivno. Pri samovrednotenju gre torej za vrednostno obarvana stališča, ki jih posameznik zavzame do sebe in svojih sposobnosti, vse to pa pomembno vpliva na kvaliteto njegovega življenja, še posebej pa na njegovo zdravje, notranje zadovoljstvo, opravljanje nalog, postavljanje in doseganje ciljev ter kvaliteto odnosov z drugimi. Življenje znotraj družine je eden izmed prvih in najosnovnejših krajev razvoja samovrednotenja, tu se namreč zarišejo njegove najbolj osnovne in trajne smernice, s katerimi potem človek vstopi v odnos s širšo skupnostjo in družbo. Tudi mladostniki so vključeni v sistem družine in njihovo samovrednotenje lahko razumemo le, če jih dojemamo kot del tega sistema, saj je odvisno od tega, kako starši izpolnjujejo družinske naloge, še posebej od odnosov, načina vzgoje, pravil in komunikacije znotraj njihove družine. Teoretičnemu delu diplome sledi empirični del. Podatke smo zbirali na vzorcu 120 mladostnikov. Preverili smo, ali obstajajo razlike v višini splošnega samovrednotenja pri mladostnikih in v njihovih osebnih izkušnjah z odnosi in razmerami doma glede na nekatere neodvisne spremenljivke. Prav tako smo želeli raziskati, ali ima družina res tako velik vpliv na samovrednotenje mladih, kot ji ga pogosto pripisujemo. Ugotovili smo, da če so odzivi staršev pretežno pozitivni, potem se mladi pozitivno vrednotijo, ob nenehnih negativnih odzivih in izkušnjah v družini pa se vrednotijo negativno oziroma težje razvijejo pozitivno samooceno. Starši so torej izjemni kreatorji mladih osebnosti, zato je pomembno, da vedo, kako jim naj v času, ki ga imajo na voljo, najbolje pomagajo razviti in okrepiti občutek lastne vrednosti, kar bo pomembno pripomoglo k njihovi boljši kvaliteti življenja.
Ključne besede: samovrednotenje, pomen družine, vzgoja, odnosi v družini, komunikacija
Objavljeno: 30.07.2010; Ogledov: 2322; Prenosov: 545
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

2.
VODENJE PODJETJA S TEORIJO IZBIRE
Petra Cirkovski, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Dobri odnosi in zadovoljni zaposleni na delovnem mestu so temelj uspešnosti in kakovosti podjetja. Zato je še kako pomembno pravilno vodenje in ravnanje nadrejenih v odnosu do zaposlenih. V diplomski nalogi smo se predvsem osredotočili, kako kot dober manager voditi sebe in imeti nadzor nad sabo in se znati povezovati. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu smo podali teoretična izhodišča, kako voditi ljudi, kako komunicirati, ter imeti pravo mero čustvene inteligence in biti ob tem etičen in moralen. Način vodenja smo v osnovi uporabili po Glasserjevi Teoriji izbire, ki nam celovito predstavi pojme, kot so temeljne potrebe, svet kakovosti, celostno vedenje in razliko med managerskim in "šefovskim" vodenjem. Osnova Teorije izbire je, da je človek vedno optimalno, notranje motiviran za zadovoljevanje lastnih potreb. V drugem delu smo naredili raziskavo zadovoljstva zaposlenih v podjetju in kako njihovo vodstvo vodi in usmerja le-te. Na podlagi rezultatov smo podali predloge za izboljšave.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: načini vodenja, teorija izbire, osnovne potrebe, celostno vedenje, svet kakovosti, samovrednotenje, čustvena inteligenca, komunikacija, etika in morala.
Objavljeno: 27.08.2010; Ogledov: 2258; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (977,77 KB)

3.
Model samovrednotenja učiteljev
Lijana Martinc, Mojca Bernik, Vladislav Rajkovič, 2009, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: vzgoja, izobraževanja, učitelji, samovrednotenje, kakovost
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 362; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Samoregulacijske kompetence za nadomeščanje primanjkljajev pri učenju geografije v osnovni šoli
Sara Knez, Eva Konečnik Kotnik, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Osnova za članek je diplomsko delo z naslovom Samoregulacija učenja geografije v osnovni šoli (Knez 2015), pri katerem smo raziskovali stanje na področju samoregulacijskih kompetenc med 200 osnovnošolci od šestega do devetega razreda. S samoregulacijo učenja je mogoče nadomestiti primanjkljaje znanja pri geografiji, za kar pa mora učenec posedovati določene samoregulacijske kompetence. Raziskava je pokazala nekompetentnost učencev na mnogih samoregulacijskih področjih - dojemanje učenja geografije, samovrednotenje, iskanje pomoči pri kompetentnih osebah, kontrola nad učenjem in uporaba strategij za učenje geografije.
Ključne besede: samoregulacija, samovrednotenje, iskanje socialne pomoči, kontrola nad učenjem, strategije učenja, pouk geografije
Objavljeno: 16.04.2018; Ogledov: 223; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (194,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici