SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
POVEZANOST SAMOPODOBE IN GLASBENE IZOBRAZBE PRI OSNOVNOŠOLCIH
Saša Šeško, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljena teoretična izhodišča samopodobe, samospoštovanja in samoučinkovitosti ter njihov razvoj in povezanost med njimi v povezavi z glasbenim izobraževanjem. Namen empiričnega dela je bil preveriti povezanost konceptov samospoštovanja in samoučinkovitosti z glasbeno izobrazbo pri osnovnošolcih (N = 153). Cilji izvedene raziskave so bili nadalje preveriti stopnjo povezanosti samospoštovanja in samoučinkovitosti s splošnim učnim uspehom ter ugotoviti ali obstajajo razlike glede na spol in starost. Rezultati so pokazali, da ni razlik glede na spol v stopnji samospoštovanja, obstajajo pa pomembne razlike glede na spol v stopnji samoučinkovitosti. Samospoštovanje in samoučinkovitost sta močno povezana z učnim uspehom in z oceno pri pouku glasbe. Povezanost med oceno pri inštrumentu in samospoštovanjem ne obstaja, medtem ko obstaja povezanost med oceno pri inštrumentu in samoučinkovitostjo. Samospoštovanje in samoučinkovitost nista povezana z oceno pri nauku o glasbi. Prav tako nismo ugotovili povezanosti med starostjo učencev ter samospoštovanjem in samoučinkovitostjo. Pri ugotavljanju razlik med tistimi učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo in tistimi, ki je ne, smo odkrili pomembne razlike tako v stopnji samospoštovanja kot tudi v stopnji samoučinkovitosti, ki sta bolj izraženi pri posameznikih, ki obiskujejo glasbeno šolo. Iz tega lahko povzamemo, da so učinki aktivnega ukvarjanja z glasbo na samospoštovanje in samoučinkovitost pozitivni, zato bi lahko v sistemu osnovnega šolanja namenili večjo pozornost temu vzvodu, ki nam zelo učinkovito pomaga pri oblikovanju otrokove zdrave samopodobe.
Ključne besede: Samopodoba, samospoštovanje, samoučinkovitost, vplivi glasbe, glasbena izobrazba.
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 1363; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (386,89 KB)

2.
SAMOMOTIVACIJA ZAPOSLENIH V POKRAJINSKI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI MURSKA SOBOTA
Jasna Horvat, 2012, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga zadeva problem samomotivacije. Samomotivacija je zelo pomembna pri doseganju uspeha na delovnem področju in osebnem življenju. Dobro sprejeta razlaga, ki pojasnjuje človekovo obnašanje je, da imajo ljudje potrebe in motive, ki jih ženejo naprej pri doseganju ciljev. Teorije, osnovane na potrebah, pomagajo pri razlagi samomotivacije. Najprej opredelimo potrebe, ki jih hočemo zadovoljiti. Drugi pogled na samomotivacijo je, da če smo močno motivirani, smo bolj zavzeti pri delu, boljše opravljamo delo in čutimo pripadnost podjetju. Samomotivacija je posameznikova prostovoljna notranja težnja k čim bolje opravljenemu delu. Štirje dejavniki, ki so potrebni, da dosežemo visoko stopnjo samomotivacije, so: samozavest in samoučinkovitost, pozitivno razmišljanje, cilji in motiviranje iz okolja. Postavljanje ciljev je pomembno pri delu. Osebni cilji morajo biti vključeni med poslovne cilje. Za doseganje ciljev in motivacijo je zelo pomembna samodisciplina. V magistrski nalogi smo predstavili Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota. Analizirali smo stopnjo samomotivacije pri zaposlenih. Raziskali smo tudi, kako so zaposleni notranje motivirani pri delu in katere vire samomotivacije uporabljajo, da dosežejo visoko stopnjo samomotivacije.
Ključne besede: Samomotivacija, pozitivno razmišljanje, angažiranost zaposlenih, samozavest, samoučinkovitost, postavljanje ciljev, motiviranje iz okolja, samodisciplina, notranja motivacija
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 1007; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

3.
VPLIV OSEBNOSTNIH LASTNOSTI PODJETNIKOV NA RAST IN INTERNACIONALIZACIJO SLOVENSKIH GAZEL
Mateja Grobelnik, 2013, magistrsko delo

Opis: Dinamičnost podjetnika, njegove osebnostne lastnosti, dinamično podjetje, rast in internacionalizacija predstavljajo prepletanje zgodbe magistrske naloge, ki je pred vami. Opravljena raziskava ugotavlja vpliv in povezavo med ključno osebo v podjetju, tj. podjetnikom, njegovimi osebnostnimi lastnostmi ter rastjo in internacionalizacijo slovenskih dinamičnih podjetij. Cilj magistrske naloge je bil poiskati relevanten odgovor na temeljno raziskovalno vprašanje: »Kako vplivajo osebnostne lastnosti podjetnika na rast slovenskih gazel in kolikšen del gazel internacionalizira svojo dejavnost zaradi istega vpliva?« V vsakem podjetju igra ključno vlogo podjetnik in njegova zavestna odločitev za rast. Seveda sama odločitev za rast ni dovolj. Poleg vseh zunanjih in notranjih dejavnikov je pomemben faktor podjetnik in njegove osebnostne lastnosti kot ključni element rasti. Kaj pravzaprav je osebnost? V psihologiji razumemo osebnost kot celostni vzorec relativno trajnih značilnosti, po katerih se posamezniki razlikujejo med seboj. Bistveni sestavini osebnosti sta relativna trajnost in individualnost, to kar posameznike med seboj ločuje. Osebnost posameznika določa različen odziv v enakih situacijah, pa tudi obratno, da se isti posamezniki v različnih situacijah odzivajo enako oz. podobno. Osebnostne značilnosti pa so tiste, ki se pojavljajo dosledno ne glede na vpliv okoliščin (dostopno na: Inštitut za razvoj človeških virov). V magistrski nalogi smo proučevali osebnostne lastnosti podjetnika. Veliko raziskovalcev pred nami je že analiziralo osebnostne lastnosti podjetnikov in spoznalo, da se osebnost podjetnikov razlikuje od osebnosti nepodjetnikov, predvsem v smislu odprtosti za nove ideje, nove izkušnje. V našem primeru smo osebnostne lastnosti razdelili na dva večja sklopa, in sicer: nepsihološke osebnostne lastnosti in psihološke osebnostne lastnosti. Nepsihološke osebnostne lastnosti sestavljata človeški in socialni kapital. V uspešnem podjetju, ki je usmerjeno v rast, sta človeški in socialni kapital neizbežna. Vse več podjetnikov se zaveda pomembnosti znanja, veščin, spretnosti in pomoči družinskih članov za uspešno delovanje podjetja. Prav tako pa je za uspešno podjetje pomemben tudi socialni kapital, ki pomaga podjetnikom do novih informacij, novega znanja ob vključenosti podjetnika v družbene vezi in omrežja, vse to pa ob visoko razvitih socialnih veščinah in trdnem zaupanju med člani. Podjetniki morajo vlagati tako v človeški kot v socialni kapital, saj lahko skupaj hitreje privedeta do željenega cilja. Psihološke osebnostne lastnosti smo razdelili na splošne psihološke lastnosti in spoznavne psihološke lastnosti. Splošne psihološke lastnosti sestavljajo: potrebo po dosežku, prevzemanje tveganja, inovativnost, neodvisnost, zaznano samoučinkovitost in notranji nadzor. Dinamičnega podjetnika opredeljujejo vse omenjene lastnosti, nekatere bolj izrazito kot druge. Spoznavne psihološke lastnosti pa sestavljata vizija in intuicija podjetnika, ki ravno tako prispevata pomemben del pri sprejemanju in analiziranju poslovnih odločitev v podjetju. Rast, ki se nanaša na spremembo velikosti podjetja, smo proučevali na vzorcu dinamičnih podjetjih. Zakaj? Ker so to edina podjetja, ki v današnjih težkih časih ostajajo dinamična, fleksibilna in ohranjajo konkurenčno prednost, saj so se sposobna hitro prilagoditi zahtevam, ki jih narekuje trg z učinkovito izrabo znanja, idej in informacij s strani dinamičnega podjetnika. To so ponavadi majhna visokotehnološka podjetja, ki so za razvoj slovenskega gospodarstva nujno potrebna, saj v obdobju petih let proizvedejo največ novih delovnih mest in iščejo priložnosti na globalnem trgu. V magistrski nalogi smo iskali tudi povezavo med rastjo podjetja in internacionalizacijo ter med osebnostnimi lastnostmi podjetnika v povezavi z internacionalizacijo. Mednarodno poslovanje je pomembno, saj predstavlja vključevanje v izvoz nujno sestavino za zagotavljanje obstoja, preživetja in rasti dinamičnih podjetij. V
Ključne besede: podjetnik, osebnost, osebnostne lastnosti, rast, internacionalizacija, dinamično podjetje - gazele, nepsihološke lastnosti, psihološke lastnosti, človeški kapital, socialni kapital, vizija, intuicija, potreba po dosežku, prevzemanje tveganja, inovativnost, neodvisnost, zaznana samoučinkovitost, notranji nadzor, neodvisnost, spol podjetnika, dinamični podjetnik, mednarodni podjetnik, znanje, izobrazba, veščine, položaj v družini, relacijski, socialni in strukturni kapital.
Objavljeno: 03.09.2013; Ogledov: 1956; Prenosov: 426
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

4.
Samopodoba v povezavi s socialno anksioznostjo in samoučinkovitostjo dijakov s posebnimi potrebami v srednjem poklicnem izobraževanju
Teja Majcen, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo obravnavali značilnosti problematike socialne integracije dijakov s posebnimi potrebami v različnih programih srednjega poklicnega izobraževanja. S komparativno analizo in pregledom obstoječih raziskav tako v slovenskem kot tudi svetovnem prostoru smo dobili širok teoretični vpogled v samopodobo, splošno in specifično samoučinkovitost ter socialno anksioznost učencev in dijakov s posebnimi potrebami v primerjavi z njihovimi sošolci brez posebnih potreb. Predstavili smo slovensko zakonsko podlago, ki narekuje vsem strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju individualiziran pristop, zagotavljanje prilagoditev in ustrezne dodatne strokovne pomoči ter podpore, ki lahko mladostniku s posebnimi potrebami omogoča razvoj vseh njegovih potencialov. Namen empiričnega dela doktorske disertacije je zapolnitev vrzeli na področju raziskovanja socialne integracije v slovenskem srednješolskem prostoru. Osredotočili smo se na srednješolsko populacijo, natančneje na populacijo mladostnikov, ki se izobražujejo v programih srednjega poklicnega izobraževanja, za katere je v slovenskem šolskem polju značilna negativna selekcija. V navedene programe namreč vpis iz leta v leto izrazito upada, med dijaki, ki se vključijo, pa prevladujejo učno šibkejši dijaki, ki prihajajo iz družinskega okolja z nizkim kulturnim kapitalom, dijaki z nizko stopnjo notranje motivacije, ki so vedenjsko problematični, ter dijaki s posebnimi potrebami (program srednjega poklicnega izobraževanja je namreč program, ki ga izbere vsako leto 45 % vseh dijakov s posebnimi potrebami). V raziskovalni vzorec smo zajeli 417 dijakov prvega letnika, od tega 105 s posebnimi potrebami (opredelitev: primanjkljaji na posameznih področjih učenja), ki so bili anketirani v začetku in ob zaključku šolskega leta 2011/2012. Želeli smo namreč dobiti vpogled, kaj se dogaja s samopodobo, s splošno in socialno samoučinkovitostjo ter socialno anksioznostjo tekom leta. Pri dijakih s posebnimi potrebami smo zaznali statistično značilno slabšo samopodobo, nižjo oceno splošne in socialne samoučinkovitosti ter višjo oceno socialne anksioznosti kot pri njihovih sošolcih brez posebnih potreb. Splošna in socialna samoučinkovitost sta iz inicialnega v finalno merjenje celo upadli. Dijaki s posebnimi potrebami so v razredne skupnosti slabše integrirani kot njihovi sošolci brez posebnih potreb, kar smo izmerili tudi preko sociometričnih analiz. Rezultati sociometrične preizkušnje namreč kažejo na statistično značilne razlike v sociometričnih statusih dijakov s posebnimi potrebami in njihovih sošolcev. Medtem ko so dijaki s posebnimi potrebami največkrat opredeljeni kot zavrnjeni, so dijaki brez posebnih potreb največkrat opredeljeni kot priljubljeni ali povprečni. Na osnovi teoretičnih in empiričnih spoznanj doktorske disertacije ugotavljamo, da je ključnega pomena oblikovanje celostne mreže pomoči, ki zajema vse udeležence vzgojno- izobraževalnega procesa. Dijakom s posebnimi potrebami lahko odstranimo ovire na poti do cilja in sledimo njihovi največji koristi, ko se osredotočimo ne le na dijake same, temveč tudi na strokovne delavce v srednji šoli, starše dijakov s posebnimi potrebami in ne nazadnje sošolce dijakov s posebnimi potrebami. Še vedno pa vidimo, med vsemi navedenimi subjekti vzgojno-izobraževalnega procesa, učitelja kot subjekt, ki je ključnega pomena pri razvoju inkluzivne šolske kulture ter pri opolnomočenju dijakov s posebnimi potrebami.
Ključne besede: samopodoba, socialna samoučinkovitost, splošna samoučinkovitost, socialna anksioznost, sociometrični položaj, srednje poklicno izobraževanje, socialna integracija.
Objavljeno: 17.07.2014; Ogledov: 1120; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

5.
MOTIVACIJA DIJAKOV ZA IZOBRAŽEVANJE V POVEZAVI Z ZAZNANO SAMOUČINKOVITOSTJO
Petra Letonja, 2015, magistrsko delo

Opis: Motivacija je osrednje gonilo človeka, ki ga pelje v smeri zadovoljevanja njegovih potreb. V času mladostništva, ko posameznik doživlja številne spremembe, pa je motivacija prav tako pomembna, saj je to čas izobraževanja, preko katerega želi priti do zastavljenih ciljev. V magistrskem delu smo predstavili sam pojem motivacije in ga povezali z izobraževanjem in mladostništvom. Predstavili smo teorijo samodeterminacije oziroma teorijo samoodločanja, ki zajema zunanjo in notranjo motivacijo ter amotivacijo. V nadaljevanju pa smo predstavili zaznano samoučinkovitost, ki je posameznikovo prepričanje, da bo določeno nalogo opravil tako, kot je pričakovano oziroma kot pričakuje sam. Za preverjanje motivacije med dijaki smo izvedli raziskavo, v kateri smo preverjali pet zastavljenih hipotez. Ugotovili smo, da je pri dijakih izražena višja ekstrinzična motivacija, kar je lahko posledica tega, da mladostniki ne vedo, kaj bi v življenju počeli, nadaljnje šolanje pa je odvisno od ocen. Amotivacija je prisotna pri vseh mladostnikih, vendar ni izražena predvsem pri mlajših dijakih, kot smo predvidevali. Prav tako smo ugotovili, da motivacija ni odvisna in se ne navezuje na spol, kar pomeni, da dekleta niso samo intrinzično motivirana, fantje pa ekstrinzično, saj spol na motivacijo nima vpliva. Sorazmeren odnos se kaže med višjo samoučinkovitostjo in boljšim akademskim uspehom dijakov, kar pomeni, da je za boljši učni uspeh potrebno posameznikovo prepričanje, da lahko doseže želen rezultat. Obenem pa se je izkazalo, da višja kot je zaznana samoučinkovitost, bolj je izražena intrinzična motivacija. Ko ima posameznik zastavljene neke cilje, ki jih bo dosegel, se pri njem kažeta tako intrinzična motivacija kot tudi zaznana samoučinkovitost, ki mu daje prepričanje v uspešnost njegovih dejanj.
Ključne besede: teorija samodeterminacije, zaznana samoučinkovitost, mladostnik, motivacija, izobraževanje
Objavljeno: 30.11.2015; Ogledov: 690; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (898,83 KB)

6.
Povezanost psiholoških resursov s karierno prilagodljivostjo in oceno lastne zaposljivosti
Katja Ponikvar, 2015, magistrsko delo

Opis: Prehod iz šolanja v prvo zaposlitev je vse od nastopa svetovne gospodarske krize postal kompleksnejši in poln novih izzivov. Nepredvidljive in stresne okoliščine sodobnega trga dela od mladih diplomantov na prehodu terjajo dobršno mero prilagodljivosti in vztrajnosti. Namen naše raziskave je bil zato ugotoviti, kateri so tisti psihološki resursi, ki posameznika na tem prehodu podpirajo. Zanimala nas je narava povezave med karierno prilagodljivostjo in oceno lastne zaposljivosti ter naslednjimi psihološkimi resursi: samoučinkovitost iskanja zaposlitve, proaktivna osebnost, načini spoprijemanja s stresom in občutek koherence. V vzorec je bilo vključenih 139 udeležencev, od tega 70,4 % študentov zadnjih letnikov in 29,6 % diplomantov 2. bolonjske stopnje Univerze v Mariboru. Za preverjanje hipotez je bila uporabljena multipla regresija. Rezultati so pokazali, da so najpomembnejši prediktorji karierne prilagodljivosti proaktivna osebnost, samoučinkovitost iskanja zaposlitve in načrtovanje kot strategija spoprijemanja s stresom, najpomembnejša prediktorja ocene lastne zaposljivosti pa sta proaktivna osebnost in samoučinkovitost iskanja zaposlitve. V zadnjem delu magistrskega dela so podane smernice za svetovalno delo s študenti z namenom krepitve tistih psiholoških resursov, ki napovedujejo uspešen vstop mladih diplomantov na trg dela.
Ključne besede: prehod iz šolanja v zaposlitev, karierna prilagodljivost, ocena lastne zaposljivosti, samoučinkovitost iskanja zaposlitve, proaktivna osebnost, strategije spoprijemanja s stresom, občutek koher
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 465; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (990,16 KB)

7.
Model za krepitev delovne zavzetosti zaposlenih v slovenski policiji
David Smolej, 2016, doktorska disertacija

Opis: Delovna zavzetost je nov koncept upravljanja s človeškimi viri, na katerega gledamo s številnih organizacijskih vidikov. Obravnavamo jo tudi skozi zadovoljstvo zaposlenega, organizacijsko vedenje in motivacijo, kot tudi čustveno, intelektualno in kognitivno predanost organizaciji. Poznamo tri stopnje delovne zavzetosti. Zaposleni so lahko zavzeti, nezavzeti ali aktivno nezavzeti pri svojem delu. Dosedanje raziskave so pokazale, da je večina zaposlenih v različnih tipih organizacij nezavzetih za delo. To so zaposleni, ki naredijo tisto, kar morajo, dela pa ne opravljajo energično in s strastjo, kar je značilno za zavzete zaposlene. Nezavzeti zaposleni v svoje delo vlagajo čas, ki pa ga na delovnem mestu ne preživijo kognitivno in s čustveno predanostjo. Ugotavljanje delovne zavzetosti v organizaciji je pomembno zaradi napovedi dobička in uspešnosti organizacije v prihodnosti. Policija sicer ni organizacija, ki bi stremela k dobičku, vendar je delovna zavzetost zaposlenih v policiji pomembna zaradi zagotavljanja notranje varnosti v državi. Ko govorimo o zaposlenih v slovenski policiji, je njihova delovna zavzetost toliko bolj pomembna, saj kot del Schengenskega območja zagotavljajo varnost tudi v Evropski uniji. Zaradi pomembnosti tega vprašanja smo opravili raziskavo med 739 policisti v Sloveniji, s katerim smo v prvi fazi ugotavljali stanje delovne zavzetosti, v nadaljevanju pa razvili model za krepitev delovne zavzetosti zaposlenih v slovenski Policiji. Delovno zavzetost smo merili z Gallupovim vprašalnikom Q12 in jo v nadaljevanju pojasnjevali z dvema faktorjema: Skrb za razvoj zaposlenega in Pogoji za učinkovito delo. Ugotovili smo, da na Skrb za razvoj zaposlenega statistično značilno in pozitivno vpliva Socialna opora nadrejenih, samoučinkovitost v obliki Posrednih izkušenj, Čustvenega stanja in Lastnih izkušenj. Statistično značilen in negativen vpliv pa imajo Cinizem do nadrejenih, Cinizem do skupnosti in Socialno spodkopavanje nadrejenih v javnosti. Za drugi faktor Pogoji za učinkovito delo, s katerim smo prav tako pojasnjevali delovno zavzetost, smo ugotovili, da statistično značilno in pozitivno vpliva samoučinkovitost v obliki Čustvenega stanja in Lastnih izkušenj, statistično značilen in negativen vpliv pa imata Cinizem do nadrejenih in Normativni cinizem. Glede na te in druge ugotovitve smo podali določene predloge za prakso. Na področju vodenja priporočamo vzpostavitev večje interakcije med policisti in njihovimi vodji. Izogibati se je treba načinu vodenja v obliki socialnega spodkopavanja. Na področju delovno pravnih zadev priporočamo ureditev statusa policistom, ki so zaposleni za določen čas, in policistom, ki opravljajo zahtevnejša dela v nižjih nazivih, kot jih določa sistemizacija delovnih mest. Prav tako svetujemo zaposlovanje policistov, ki imajo dejansko bivališče bližje delovnemu mestu. Zaradi Cinizma do pravne države priporočamo vzpostavitev sistema medsebojnega obveščanja policije, tožilstva in sodišča. Svetujemo pa tudi vzpostavitev kariernega sistema, ki bo služil trajnostnemu razvoju policije. Iz operativnega vidika je treba vzpostaviti profesionalizacijo policije tako, da se bo čim več policistov ukvarjalo z ozkim področjem dela. Prav tako svetujemo boljše vključevanje policistk v skupnost in večje zagotavljanje čustvene opore policistom v stresnih situacijah. Predlagamo tudi nadaljevanje procesa zvišanja ravni izobrazbe policistov ter zagotavljanje specialističnega usposabljanja in okrepitev mentorstva mlajšim policistom.
Ključne besede: policija, policisti, zaposleni, delovna zavzetost, samoučinkovitost, cinizem, spodkopavanje, socialna opora, Slovenija, doktorske disertacije
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 873; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (5,57 MB)

8.
SOCIALNODINAMSKE ZNAČILNOSTI RAZREDA KOT DEJAVNIKI MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA
Nika Lah, 2016, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje je star pojav, ki je pogost svetovni problem šol in v glavnem poteka znotraj razreda. Prav zato je osnovni namen tega magistrskega dela raziskati medvrstniško nasilje v kontekstu razreda. Podatki so bili pridobljeni v okviru širše raziskave o medvrstniškem nasilju, v kateri je, pod mentorstvom izr. prof. dr. Katje Košir in v sodelovanju z asist. Marino Horvat, sodelovalo sedem študentk podiplomskega študija psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Raziskavo smo izvajale na dvaindvajsetih osnovnih šolah od šestega do devetega razreda v Sloveniji in vključenih je bilo 2007 učencev iz 135 razredov. Izmed vprašalnikov, ki so bili vključeni v raziskavo, sem v svoji magistrski nalogi uporabila Vprašalnik medvrstniških odnosov – Lestvica medvrstniškega nasilja in Stališča do medvrstniškega nasilja, Samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja, Razredne deskriptivne norme, s strani vrstnikov zaznano priljubljenost (vrstniške nominacije) in demografsko spremenljivko, razred. Raziskovalne hipoteze sem preverjala z multiplo regresijsko analizo in korelacijskimi analizami. Rezultati kažejo, da injunktivna norma, operacionalizirana kot stališča učencev do medvrstniškega nasilja, pomembno napoveduje izvajanje medvrstniškega nasilja, medtem ko deskriptivna razredna norma odobravanja nasilja in samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja nista pomembna napovednika tega. Izkazalo se je tudi, da v razredih z višjo deskriptivno razredno normo odobravanja nasilja učenci, s strani vrstnikov zaznani kot priljubljeni, v večji meri izvajajo medvrstniško nasilje, kot v razredih z nižjo deskriptivno normo. Prav tako sem ugotovila, da na našem vzorcu učenci, ki so s strani vrstnikov zaznani kot priljubljeni, v povprečju poročajo o visoki stopnji samoučinkovitosti za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja v razredu.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, razred, razredne norme, s strani vrstnikov zaznana priljubljenost, samoučinkovitost za posredovanje v primeru medvrstniškega nasilja
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 254; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (837,64 KB)

9.
INDIVIDUALNI DEJAVNIKI MEDVRSTNIŠKEGA NASILJA IN VIKTIMIZACIJE
Ana Amon, 2016, magistrsko delo

Opis: Medvrstniško nasilje je namerno, negativno in ponavljajoče se vedenje, usmerjeno proti žrtvi, ki je šibkejša ali bolj ranljiva od nasilneža (Monks in Smith, 2006). Viktimizacija pa je definirana kot ponavljajoča se izpostavljenost agresivnim in nasilnim dejanjem s strani enega ali več posameznikov (Salmivalli in Peets, 2009). Obstaja veliko različnih dejavnikov, ki vplivajo na pojav in razsežnosti medvrstniškega nasilja. Glavni cilj magistrskega dela je bil preučiti, v kolikšni meri posamezni individualni dejavniki napovedujejo pojavljanje izvajanja medvrstniškega nasilja in viktimizacije. V raziskavo je bilo vključenih 2007 učencev (1012 fantov in 995 deklet) slovenskih osnovnih šol od 6. do 9. razreda. Na podlagi rezultatov hierarhične multiple regresijske analize sva ugotovili, da izvajanje medvrstniškega nasilja statistično pomembno pozitivno napovedujejo starost, stališča v podporo nasilnežu, internalizacija jeze in eksternalizacija jeze, kar pomeni, da z naraščanjem teh dejavnikov narašča tudi stopnja izvajanja medvrstniškega nasilja. Učni uspeh, stališča v podporo žrtvi in nadzor jeze pa predstavljajo negativne napovednike izvajanja medvrstniškega nasilja, kar pomeni, da z upadanjem teh dejavnikov stopnja izvajanja medvrstniškega nasilja narašča. Za viktimizacijo pa so rezultati pokazali, da so njeni pozitivni napovedniki stališča v podporo nasilnežu, splošna samopodoba, internalizacija jeze in eksternalizacija jeze, kar pomeni, da z naraščanjem teh dejavnikov narašča tudi stopnja viktimizacije. Učni uspeh, samopodoba na področju vrstnikov in samopodoba na področju zunanjega videza pa viktimizacijo napovedujejo negativno, kar pomeni, da z upadanjem teh dejavnikov stopnja viktimizacije narašča. Spol se je izkazal kot negativni napovednik tako izvajanja medvrstniškega nasilja kot tudi viktimizacije, kar pomeni, da so fantje pogosteje izvajalci in žrtve medvrstniškega nasilja. S pomočjo t-testa za neodvisne vzorce pa sva ugotovili, da učenci, ki nimajo prijatelja v razredu, pogosteje doživljajo viktimizacijo kot tisti, ki imajo vsaj enega prijatelja v razredu.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, viktimizacija, individualni dejavniki, spol, starost, učni uspeh, samopodoba, stališča do nasilja, samoučinkovitost, izražanje jeze, prijateljstvo
Objavljeno: 29.09.2016; Ogledov: 269; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

10.
Odzivanje na učne težave učencev in samoučinkovitost učiteljev
Janja Horvat, 2016, magistrsko delo

Opis: Učenci z učnimi težavami so za učinkovitega učitelja izziv. Učitelj je tisti, ki vsak dan učenca opazuje, mu prilagaja pouk in ga spodbuja k napredku na njegovi poti. Pri svojem delu v razredu mora biti fleksibilen pri izbiri strategij in pristopov ter prilagajanju metod, nadvse pa je pomembno sodelovanje med različnimi strokovnjaki na šoli. Pomembna je strokovna izmenjava znanj, izkušenj z učitelji, svetovalnimi delavci in drugimi strokovnimi delavci iz vzgojno-izobraževalnih ustanov. Če učitelj verjame, da je učenec z učnimi težavami lahko uspešen, si zastavi jasne cilje in vloži veliko energije v rešitev otrokove situacije. Samoučinkovitost ni merilo, kakšne sposobnosti ima nekdo, ampak kaj lahko z njimi naredi v različnih situacijah. Namen empirične raziskave (N= 260) je bil ugotoviti pristope učiteljev pri poučevanju učencev z učnimi težavami in njihovo zaznavanje samoučinkovitosti pri obvladovanju težav teh učencev. Rezultati kažejo, da so učitelji aktivni, zainteresirani za delo ter se trudijo za učenčev uspeh. Učitelji v prvem triletju si močneje prizadevajo in so bolj dovzetni za uspešne strategije in pristope poučevanja, nasvete in pomoč pa poiščejo tudi pri drugih učiteljih in strokovnjakih. Ugotovili smo, da imajo pridobljena dodatna znanja velik pomen pri odzivanju učiteljev na učenčeve učne težave in na njihovo zaznavanje samoučinkovitosti. Starejši učitelji z leti razvijejo odnos do dela, s katerim oblikujejo svoj vzgojni vidik in krepijo svojo samozavest pri delu z učenci z učnimi težavami. Mlajši učitelji imajo znanja, ki jim koristijo pri motiviranju učencev in uporabi različnih alternativnih strategij poučevanja.
Ključne besede: Inkluzija, učne težave, učenci z učnimi težavami, odzivanje učiteljev na učne težave, samoučinkovitost učiteljev
Objavljeno: 05.10.2016; Ogledov: 255; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (831,60 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici