1. Analiza samoučinkovitosti izrednih študentov predšolske vzgoje za delo na gibalnem področju : diplomsko deloMaja Rosenstein, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu želimo raziskati samoučinkovitost izrednih študentov predšolske vzgoje na gibalnem področju, in sicer samoučinkovitost glede na letnik študija, delovno dobo in starost študenta. Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov; teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo se dotaknili samoučinkovitosti in gibalnega področja v vrtcu. S pomočjo kvantitativne tehnike smo zbrali podatke. Uporabili smo ocenjevalno lestvico za ocenjevanje samoučinkovitosti učiteljev (Bandura, 2006) in jo priredili za vzgojitelje na gibalnem področju. V raziskavi je sodelovalo 90 študentov predšolske vzgoje,ki so vpisani v izredni program. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da je stopnja samoučinkovitosti študentov tretjega letnika višja, kot stopnja samoučinkovitosti študentov prvega letnika.
Za študente, ki imajo za sabo več delovne dobe, smo predvideli, da so bolj samoučinkoviti. Ugotovili pa smo, da to velja samo za vidik vključevanja zunanje družbe na gibalnem področju. Za vse ostale vidike samoučinkovitosti, ki smo jih analizirali pa se je izkazalo, da so študentje z daljša delovno dobo in študentje s krajšo delovno dobo podobno samoučinkoviti in ni opaziti večjih razlik.
Predvideli smo tudi, da imajo starejši študentje višjo stopnjo samoučinkovitosti, kot mlajši študentje. Pri nobenem izmed šestik vidikov samoučinkovitosti nismo ugotovili statistično pomembnih razlik. Ključne besede: samoučinkovitost, gibalno področje, izredni študentje Objavljeno v DKUM: 31.07.2024; Ogledov: 107; Prenosov: 11
Celotno besedilo (982,53 KB) |
2. Odnos med doživljanjem invalidacije bolezni in duševnim zdravjem oseb z endometriozo : vloga samoučinkovitosti in zdravstvene pismenostiMaja Židan, 2024, magistrsko delo Opis: Invalidacija je nov konstrukt v zdravstveni psihologiji, ki na področju endometrioze še ni dobro raziskan, kljub temu da raziskave na drugih kroničnih populacijah ugotavljajo, da vodi do slabših zdravstvenih izidov in nižje kvalitete življenja. V magistrskem delu smo raziskali doživljanje invalidacije znotraj petih kontekstov (partner, družina, prijatelji, zdravstveno osebje in sodelavci) in njen odnos s pozitivnim duševnim zdravjem, samoučinkovitostjo pri upravljanju bolezni, zdravstveno pismenostjo, bolečino in osamljenostjo. Rezultati na vzorcu 277 posameznic z endometriozo kažejo na to, da ženske doživljajo različne stopnje invalidacije v različnih kontekstih, z najvišjimi stopnjami s strani zdravstvenega osebja in sodelavcev. Linearna regresija je pokazala, da je invalidacija pomemben napovednik pozitivnega duševnega zdravja, enako velja tudi za obe poddimenziji (podcenjevanje in pomanjkanje razumevanja). Končni model smo testirali s serijsko mediatorsko analizo, kjer so samoučinkovitost pri upravljanju bolezni, zdravstvena pismenost, bolečina in osamljenost bili mediatorji odnosa med invalidacijo in pozitivnim duševnim zdravjem. Pojasnil je 53 % celotnega učinka, za najpomembnejši serijski mediator pa se je izkazala osamljenost. S K-2 klastrsko analizo smo identificirali štiri klastre, ki se med seboj pomembno razlikujejo v pozitivnem duševnem zdravju, invalidaciji, osamljenosti in zdravstveni pismenosti. Naše ugotovitve kažejo na pomembnost upoštevanja psihosocialnega vidika endometrioze in izobraževanja ter ozaveščanja zdravstvenih delavcev, delovnih okolij in bližnjih o vplivu invalidacije na posameznice z endometriozo in o bolezni sami. Potrebne so dodatne raziskave, ki bi prispevale k boljšemu razumevanju invalidacije v tej populaciji in razvoju uspešnih intervencij. Ključne besede: Endometrioza, invalidacija, zdravstvena pismenost, samoučinkovitost, blagostanje Objavljeno v DKUM: 04.04.2024; Ogledov: 283; Prenosov: 50
Celotno besedilo (2,75 MB) |
3. Moderatorji odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem : magistrsko deloLina Koprivnik, 2023, magistrsko delo Opis: Neposredni odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem je precej dobro raziskan, vendar je malo znanega o dejavnikih, ki lahko k temu odnosu prispevajo oziroma ga spreminjajo. Namen magistrskega dela je bil proučiti odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem, vključno z zadovoljstvom s specifičnimi življenjskimi področji – z delom oziroma s študijem, socialnimi odnosi, prostim časom in finančnim položajem. Prav tako smo z raziskavo želeli preveriti, ali zaznana samoučinkovitost, emocionalna regulacija (kognitivno prevrednotenje in zatiranje ekspresije), ruminacija in zaznana socialna opora družine, prijateljev in pomembnih drugih napovedujejo zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo s specifičnimi življenjskimi področji ter ali ti dejavniki moderirajo odnos med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem ter zadovoljstvom s posameznimi življenjskimi področji. V raziskavi so sodelovali 204 udeleženci, od tega 67,65 % žensk. Povprečna starost udeležencev je bila 27,04 leta. Udeleženci so prek spletnega portala EnKlikAnketa – 1ka izpolnili baterijo vprašalnikov, ki je zajemala Lestvico zaznanega stresa, Lestvico splošne samoučinkovitosti, Vprašalnik emocionalne regulacije, Vprašalnik ruminacije in refleksije, Večdimenzionalno lestvico zaznane socialne opore in Lestvico zadovoljstva z življenjem, ki smo ji dodali še štiri postavke, vezane na zadovoljstvo s štirimi specifičnimi življenjskimi področji, prav tako pa demografska vprašanja, vezana na spol, starost, izobrazbo, partnerski status, finančni položaj in število oseb v gospodinjstvu. Na osnovi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da zaznani stres statistično pomembno napoveduje zadovoljstvo z življenjem in zadovoljstvo s socialnimi odnosi, ne pa tudi zadovoljstva z ostalimi življenjskimi področji. Prav tako smo ugotovili, da so pomembni napovedniki zadovoljstva z življenjem tudi zatiranje ekspresije, zaznana socialna opora družine in zaznana socialna opora pomembnih drugih. Nadalje so rezultati pokazali, da je pomemben napovednik zadovoljstva z delom oziroma s študijem zatiranje ekspresije; pomembni napovedniki zadovoljstva s socialnimi odnosi so zatiranje ekspresije, zaznana socialna opora družine in zaznana socialna opora pomembnih drugih; pomemben napovednik zadovoljstva s prostim časom je le zaznana samoučinkovitost; zadovoljstva s finančnim položajem pa statistično pomembno ne napoveduje nobena od proučevanih spremenljivk. Prav tako smo ugotovili, da je ruminacija statistično pomemben moderator odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom z življenjem. Slednja se je izkazala tudi kot moderator odnosa med zaznanim stresom in zadovoljstvom s socialnimi odnosi ter med zaznanim stresom in zadovoljstvom s prostim časom. Dobljeni rezultati so bili le delno v skladu s postavljenimi hipotezami, možne razloge za to predstavljamo v diskusiji. Poudarjene so tudi pomanjkljivosti raziskave, uporabna vrednost in možnosti za nadaljnje raziskovanje. Ključne besede: Zaznani stres, zadovoljstvo z življenjem, zaznana samoučinkovitost, emocionalna regulacija, ruminacija, zaznana socialna opora Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 622; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,84 MB) |
4. Dejavniki starševske mediacije otrokove uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT)Živa Vidic, 2021, magistrsko delo Opis: Starševska mediacija pomeni uporabo strategij z namenom zmanjševanja negativnih in optimiziranja pozitivnih vplivov informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) za otroka. V raziskavi smo se osredotočili na tiste, ki so v literaturi najpogosteje omenjene, tj. aktivna mediacija, aktivna mediacija internetne varnosti, monitoring, restriktivna mediacija in tehnična restrikcija. Zanimalo nas je, kako se povezujejo s starostjo otrok, z velikostjo družine in značilnostmi staršev, tj. s starostjo ter z izobrazbo, IKT samoučinkovitostjo, s stališči do interneta in skrbmi glede otrokove uporabe IKT-ja. Vključili smo tudi spremenljivke količine uporabe IKT-ja za starša in otroka. Spletni vprašalnik je ustrezno izpolnilo 511 staršev osnovnošolskih otrok 1.–9. razreda. Po analizi oblike odnosa med posameznim tipom mediacije in starostjo otroka smo poleg korelacijskih analiz izvedli tudi hierarhične analize za posamezen tip mediacije ter obenem ločeno za mlajše (1.–5. r.) in starejše (6.–9. r.) otroke. Izkazalo se je, da se otrokova starost z aktivno in restriktivno mediacijo povezuje negativno ter linearno, ostale strategije so s to spremenljivko nakazovale kurvilinearen odnos. Ugotovili smo, da se vsak izmed izbranih dejavnikov statistično značilno povezuje z vsaj enim tipom mediacije. Starost in izobrazba starša sta največji delež variance pojasnili pri monitoringu starejših otrok, število otrok v družini pri aktivni mediaciji mlajših otrok, vključitev spremenljivk odnosa staršev do IKT pri aktivni mediaciji internetne varnosti, spremenljivke količine uporabe IKT pa pri restriktivni mediaciji mlajših otrok. Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), starševska mediacija, IKT samoučinkovitost, stališča do interneta Objavljeno v DKUM: 27.07.2021; Ogledov: 1037; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,57 MB) |
5. Analiza samoučinkovitosti študentov predšolske vzgoje na gibalnem področjuGabrijela Gselman, 2021, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je raziskati samoučinkovitost študentov na gibalnem področju. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se osredotočili na dve temi; in sicer gibalno področje v vrtcu ter samoučinkovitost. Izpostavili smo pomen gibalne dejavnosti v vrtcu in njen vpliv na razvoj otroka. Opredelili smo značilnosti samoučinkovitosti na splošno ter tudi samoučinkovitost učitelja pri vodenju razreda, sodelovanju z učenci in v organizaciji. V tretjem večjem poglavju teoretičnega dela pa smo predstavili podatke in rezultate treh raziskav o zaznavi samoučinkovitosti pedagoškega osebja pri poučevanju temeljnih motoričnih sposobnosti. V empiričnem delu raziskave smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo kvantitativne tehnike in uporabili lestvico za ocenjevanje samoučinkovitosti učiteljev (Bandura, 2006). V raziskavi je sodelovalo 179 študentov rednega in izrednega študija predšolske vzgoje. Stopnjo samoučinkovitosti študentov smo preverjali na šestih gibalnih področjih. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da imajo v povprečju odgovorov višjo stopnjo samoučinkovitosti študenti tretjih letnikov, študenti s končano srednjo zdravstveno šolo ter študenti rednega študijskega programa. Ključne besede: primerjava, samoučinkovitost, študenti predšolske vzgoje, gibalno področje, razvoj otroka Objavljeno v DKUM: 17.05.2021; Ogledov: 951; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,39 MB) |
6. Cilji za spremembo osebnosti in namerne spremembe v osebnosti pri študentihMaruša Kekec, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu nas je zanimalo, kakšne cilje za spremembo osebnostnih lastnosti imajo študenti psihologije in kako se ti cilji povezujejo z njihovo samooceno osebnosti in oceno njihove osebnosti s strani pomembnih drugih. Zanimalo nas je tudi, ali se želijo posamezniki bolj spremeniti, če je samospoštovanje, samoučinkovitost ali psihično blagostanje nižje izraženo. Ugotoviti smo želeli, v kolikšni meri lahko s pomočjo intervencije za spodbujanje namernih sprememb v osebnosti udeleženci dosežejo želene spremembe v izbranih osebnostnih lastnostih in kakšni so učinki sprememb v osebnosti na spremembe v blagostanju. Naš vzorec je zajemal 61 študentov, starih med 19 in 24 let, ki so izpolnili vprašalnike BFI, C-BFI, SPANE, SWLS, RPWB, SLCS-R in GSES. Vprašalnik BFI – bližnji je bil uporabljen za oceni osebnosti udeležencev s strani starša in prijatelja. Udeleženci so sodelovali v trimesečni intervenciji, katere namen je bil spodbuditi namerne spremembe v izbranih osebnostnih lastnostih. Spremembe v izraženosti osebnostnih lastnosti med začetkom in koncem semestra smo preverili s pomočjo Wilcoxovega testa predznačnih rangov. Za preverjanje učinkov sprememb v osebnosti na spremembe v blagostanju smo uporabili multiplo regresijsko analizo. Ugotovili smo, da si udeleženci nižje izražene ekstravertnost, vestnost, sprejemljivost in odprtost želijo zvišati, višje izražen nevroticizem pa znižati. Posamezniki si želijo zvišati/znižati tiste osebnostne lastnosti, za katere so prijatelji ali starši ocenili, da so nizko/visoko izražene. Posamezniki z nižjim samospoštovanjem si želijo osebnostne lastnosti bolj spremeniti, medtem ko si bolj samoučinkoviti osebnostnih sprememb želijo v manjši meri. Osebnostno se želijo bolj spremeniti tisti posamezniki, ki so manj zadovoljni s svojim življenjem, doživljajo nižjo pozitivno in višjo negativno emocionalnost ter imajo nižje izraženo psihološko blagostanje. Naša trimesečna intervencija je bila učinkovita pri posameznikih, ki so si na začetku semestra kot cilj za spremembo osebnosti izbrali zvišati ekstravertnost in znižati nevroticizem. Pri udeležencih, ki so si na začetku semestra kot cilj za spremembo osebnosti izbrali vestnost, je med semestrom prišlo do učinka v obratno smer, saj se je izraženost znižala in ne zvišala. Znotraj subjektivnega blagostanja nismo ugotovili, da bi spremembe v osebnosti med semestrom pomembno napovedovale večjo porast v zadovoljstvu z življenjem. Medtem ko smo ugotovili, da zvišanje odprtosti med začetkom in koncem semestra napoveduje večji porast v psihološkem blagostanju v tem obdobju. Naša raziskava je prva tovrstna v našem okolju, in kaže, da si posamezniki želijo sprememb v osebnosti ter da so namerne spremembe v osebnosti mogoče. Poleg tega se kaže pozitiven učinek sprememb v osebnosti na psihološko blagostanje. Ključne besede: cilji za spremembo osebnosti, namerne spremembe v osebnosti, samospoštovanje, samoučinkovitost, blagostanje Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 1044; Prenosov: 280
Celotno besedilo (1,13 MB) |
7. Pismenost o duševnem zdravju in samoučinkovitost pri šolskih svetovalnih delavcihKatja Ošlak, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali pismenost o duševnem zdravju ter oceno samoučinkovitosti pri prepoznavi in obravnavi kriznih primerov med šolskimi svetovalnimi delavci na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 232 udeležencev, ki so rešili Vprašalnik pismenosti o depresiji (D lit), Vprašalnik pismenosti o anksioznih motnjah (A lit) ter Lestvico samoučinkovitosti pri oceni in obvladovanju tveganja (RAMSES), od tega je 200 udeležencev odgovorilo tudi na 8 odprtih vprašanj. Ugotovili smo, da med udeleženci prihaja do razlik v pismenosti glede na njihov poklicni profil, in sicer imajo psihologi boljšo pismenost o depresiji in anksioznih motnjah v primerjavi z ostalimi poklicnimi profili. Prav tako psihologi izražajo višjo samoučinkovitost pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Ugotovili smo tudi, da prihaja do pozitivne povezanosti med pismenostjo o depresiji in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov ter med pismenostjo o anksioznih motnjah in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Na našem vzorcu ni prišlo do pozitivne povezanosti med samoučinkovitostjo in leti delovnih izkušenj v šolski svetovalni službi, kot smo predpostavljali na podlagi ugotovitev predhodnih raziskav. Prvih pet hipotez smo v navezavi na rezultate kvantitativnih analiz potrdili, šeste hipoteze pa ne. V sklopu kvalitativnega dela smo pridobili dodatne informacije o različnosti znanj, usposobljenosti, občutkov kompetentnosti in načinov dela šolskih svetovalnih delavcev različnih poklicnih profilov na področju duševnega zdravja. Prav tako smo dobili vpogled v to, kako različne šole pripisujejo različen pomen delu šolske svetovalne službe na področju duševnega zdravja in kako v skladu s tem tudi delujejo. Naša raziskava tako predstavlja pomemben doprinos znanj na področju dela šolske svetovalne službe in duševnega zdravja, ozavešča o pomenu delovanja psihologa v okviru šolske svetovalne službe, ozavešča o najpogostejših težavah šolske svetovalne službe pri delu na področju duševnega zdravja ter navaja smernice za izboljšave v prihodnosti. Ključne besede: duševno zdravje, pismenost o duševnem zdravju, samoučinkovitost, šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec Objavljeno v DKUM: 15.09.2020; Ogledov: 1433; Prenosov: 279
Celotno besedilo (916,05 KB) |
8. Anksioznost, stres, samoučinkovitost in socialna opora študentov v povezavi z izkušnjo bivanja v tujiniAnja Kragolnik, 2020, magistrsko delo Opis: Čas študija pomeni za mlade priložnost, da raziščejo svoje potenciale, se razvijejo v učinkovite in kompetentne posameznike, da bodo kos oviram, ki jih čakajo v prihodnosti. Izkušnja bivanja v tujini mladim ponudi, da zapustijo svoje območje varnosti in se odločijo za korak, ki jim pripomore k večji avtonomiji in boljšemu spoznavanju sebe ter svojih kapacitet za spoprijemanje z ovirami.
Namen magistrskega dela je bil raziskati, ali izkušnja bivanja v tujini oziroma njena odsotnost vodi v razlike med študenti v stopnjah stresa, anksioznosti, samoučinkovitosti ter načinov soočanja s stresom in kako se s temi konstrukti povezuje socialna opora. V raziskavo je bilo vključenih 278 udeležencev, od tega 193 žensk (69 %) in 85 moških (31 %), starih med 22 in 27 let. Povprečna starost udeležencev je bila 25 let. 37 % posameznikov je bilo takšnih, ki so v času študija v tujini bivali vsaj šest mesecev.
Rezultati so pokazali, da imajo posamezniki, ki so v času študija bivali v tujini vsaj šest mesecev, nižje stopnje anksioznosti in višje stopnje samoučinkovitosti kot njihovi vrstniki, ki te izkušnje nimajo. Posamezniki teh dveh skupin pa se med seboj ne razlikujejo v stopnji zaznanega stresa. Socialna opora negativno napoveduje stopnjo stresa in anskioznosti, pozitivno pa napoveduje samoučinkovitosti. Posamezniki, ki so v času študija bivali v tujini vsaj šest mesecev, večkrat uporabljajo načine soočanja s stresom, usmerjene na problem, kot tisti, ki te izkušnje nimajo. Prav tako so naši rezultati pokazali, da načini soočanja s stresom, usmerjeni na problem, napovedujejo stopnjo samoučinkovitosti. Z dodatnim preverjanjem smo ugotovili, da med posamezniki, ki imajo izkušnjo bivanja v tujini, ter tistimi, ki je nimajo, ni razlik v stopnji socialne opore. Ugotovili smo tudi, da posamezniki, ki so bivali v tujini vsaj šest mesecev v času študija, v splošnem pogosto uporabljajo načine soočanja s stresom, vezane na izogibanje. Ključne besede: študenti, izkušnja bivanja v tujini, stres, anskioznost, samoučinkovitost, socialna opora, načini soočanja s stresom. Objavljeno v DKUM: 18.02.2020; Ogledov: 1314; Prenosov: 272
Celotno besedilo (741,12 KB) |
9. Osebna zavzetost za kakovost in varnost dela medicinskih sesterSanja Zorić, 2019, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Poklic medicinske sestre že nekaj let doživlja hudo kadrovsko pomanjkanje, kar posledično vpliva na kakovost zdravstvene nege in zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi. Osebna zavzetost vpliva na delo zaposlenih v zdravstveni negi tako z vidika oskrbe pacienta, izida zdravljenja kakor tudi z vidika zadovoljstva pacienta. Največje bogastvo v organizaciji so ljudje in njihove zmožnosti. Vlaganje v ljudi povečuje vrednost same organizacije in njenih zaposlenih.
Namen: Opredeliti pojem zavzetosti in raziskati stopnjo zavzetosti zaposlenih v zdravstveni negi v njihovem delovnem okolju.
Raziskovalna metodologija in metode: Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo uporabili primerjalno metodo analize literature, pri čemer smo povzeli različna teoretična stališča, spoznanja in rezultate avtorjev. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Izdelali smo merski inštrument, ki je bil v našem primeru strukturiran anketni vprašalnik, sestavljen iz več vsebinskih sklopov. Anketa je bila izvedena v eni izmed slovenskih bolnišnic, v kateri je sodelovalo 205 zaposlenih v zdravstveni negi. Vsebinski deli zaključnega dela so bili testirani z vidika notranje konsistentnosti posameznega vsebinskega sklopa (Cronbach alfa). V analizi smo uporabili korelacijsko analizo, za primerjavo posameznih skupin med sabo pa smo uporabili analizo variance – ANOVA.
Rezultati: Zavzetost za delo in pripravljenost za kakovost dela medicinskih sester sta povezani. Bolj zavzete medicinske sestre so tudi bolj naklonjene dejavnikom, ki jih povezujemo s kakovostjo dela medicinskih sester. Večja kot je samoučinkovitost, višja je zavzetost za delo, to pa vpliva tudi na večjo odprtost do sprememb. Bolj zavzete medicinske sestre so tudi bolj naklonjene dejavnikom, ki jih povezujemo z varnostjo dela medicinskih sester. Ugotovili smo, da so odnosi na delovnem mestu statistično značilno in pozitivno povezani tako z zavzetostjo, pripravljenostjo za uvajanje sprememb kot za uporabo orodij za zagotavljanje kakovosti in varnosti pacientov.
Diskusija in zaključek: Zavzetost je rezultat interakcije na delovnem mestu. Tisti zaposleni, ki se na delovnem mestu bolje počutijo, bodo tudi bolj orientirani v prihodnost, bolj bodo odprti za novosti, predvsem pa bodo pogosteje uporabljali različna orodja in pristope za krepitev kakovosti dela zaposlenih v zdravstveni negi, ter bolj zavzeto skrbeli za varnost pacientov. Ključne besede: Samoučinkovitost, zadovoljstvo, ravnanje z ljudmi, interakcija na delovnem mestu, občutek vrednosti. Objavljeno v DKUM: 13.01.2020; Ogledov: 1170; Prenosov: 298
Celotno besedilo (1,53 MB) |
10. Perfekcionizem, samoučinkovitost in življenjski slog študentov medicineKatarina Rebernak, 2019, magistrsko delo Opis: V predstavljeni magistrski nalogi smo v skladu z obstoječimi teoretskimi konstrukti avtorjev Hewitta in Fletta (1991) ter Frosta s sodelavci (1990) preverjali izraženost perfekcionističnih teženj v raziskavo vključenih študentih medicine (N=74). Razen izraženosti perfekcionizma smo v zajetem vzorcu študentov preverjali tudi povezave pojava s stopnjo samoučinkovitost, kot jo opredeljujeta avtorja Schwarzer in Jerusalem (1981; Schwarzer, 1993; Schwarzer in Jerusalem, 2007), pa tudi z zdravjem povezanih navad in življenjskega sloga, kot jih opredeljujejo avtorji Wilson s sodelavci (1984) oziroma Dizeo, Thayasivamin in Sledjevski (2004). V raziskavo, ki smo jo opravljali v letu 2018, smo vključili študente drugega letnika študija na mariborski medicinski fakulteti.
Analiza rezultatov je pokazala, da zajeti vzorec študentov medicine izkazuje predvsem t.i. nase usmerjen perfekcionizem, sledijo pa karakteristike, ki jih po avtorjih Hewittu in Flettu predstavlja perfekcionizem, usmerjen na druge ter nato še t.i. socialno predpisan perfekcionizem. Prevladujejo posamezniki z visoko postavljenimi standardi, s težko uresničljivi zahtevami in pričakovanji do sebe, ki ob morebitnih neuspehih postanejo kritični do sebe, obtožujejo pa tudi druge osebe in lahko postanejo celo odkrito odklonilni ali celo sovražni do drugih (Hewitt in Flett, 1991). Najmanj, glede na drugi dve obliki perfekcionizma, je v zajetem vzorcu izražen socialno predpisan perfekcionizem – ki se navadno po imenovanih avtorjih kaže v strahu pred tujo kritiko in posameznike navadno vodi k neprilagojenim oblikam perfekcionizma. So se pa prav v tem pokazale pomembne razlike med spoloma. Pri upoštevanju Frostovega teoretskega modela študija prikazuje, da so študetni medicine v primerjavi s študentkami dovzetnejši za strahove pred napakami in neuspehom v socialnem okolju, v katerem se želijo za vsako ceno bolj izkazati in potrditi, pri tem imajo večje pritiske, zlasti zaradi višje postavljenih pričakovanj in zahtev njihovih staršev. Vse našteto jih izpostavlja k neprilagojenim oblikam perfekcionizma, posledično pa k prevladi negativnih afektov in celo k stanjem depresije (Frost idr., 1993).
Ugotovili pa smo tudi, da obstaja povezava med dimenzijami perfekcionizma, splošno samoučinkovitostjo in življenjskim slogom, pri čemer se je splošna samoučinkovitost pokazala kot najpomembnejši napovednik življenjskega sloga. Ključne besede: dimenzije perfekcionizma, splošna samoučinkovitost, življenjski slog, življenjske navade, študenti medicine Objavljeno v DKUM: 21.05.2019; Ogledov: 1460; Prenosov: 171
Celotno besedilo (2,08 MB) |