1. |
2. Opažanja vzgojiteljev glede pomena okolja za razvoj otrokove samostojnosti : magistrsko deloMojca Dominik, 2023, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela Opažanja vzgojiteljev glede pomena okolja za razvoj otrokove samostojnosti je preveriti opažanja vzgojiteljev mariborskega montessori vrtca »Hiša otrok« glede pomena okolja za razvoj otrokove samostojnosti. Termin okolje je izjemno širok pojem, saj zajema različne vrste okolij, kot so kulturno, versko, socialno, družinsko, institucionalno ipd. V magistrskem delu smo se osredotočili na okolje, zasnovano po metodi montessori.
V teoretičnem delu smo razložili pojem samostojnost predšolskih otrok, na kratko opisali potek razvoja samostojnosti ter povzeli glavne značilnosti razvoja samostojnosti predšolskih otrok na področju telesno-gibalnega, spoznavnega in socialno-čustvenega razvoja. V nadaljevanju smo opisali vpliv okolja in vpliv odraslega, ki sta medsebojno neločljivo povezana. Ker smo se osredotočili na montessori okolje, smo na koncu opredelili še montessori pedagogiko ter vlogo montessori okolja.
V empiričnem delu smo z uporabo deskriptivne in kavzalno-neeksperimentalne metode pedagoškega raziskovanja naredili raziskavo in prikazali ugotovitve, da vzgojitelji montessori vrtca na podlagi opažanj verjamejo v okolje pripravljeno po montessori metodi kot spodbujajoče za razvoj otrokove želje po neodvisnosti, za razvoj socialno-čustvene samostojnosti ter za razvoj govornih sposobnosti. Analiza pridobljenih podatkov je pokazala tudi, da vzgojitelji ocenjujejo omogočanje samostojnosti kot najpomembnejši dejavnik okolja za razvoj samostojnosti predšolskega otroka ter opažajo pozitiven vpliv usklajenosti vrtčevskega in družinskega okolja.
Ključne besede: Montessori, pomen okolja, spodbudno okolje, predšolski otrok, samostojnost.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2023; Ogledov: 493; Prenosov: 74
 Celotno besedilo (2,23 MB) |
3. Pravni vidiki osamosvajanja Slovenije : magistrsko deloAljaž Verhovnik, 2021, magistrsko delo Opis: Republika Slovenija je bila kot država utemeljena že v času Avnojskih sklepov in dogovorov o nastanku druge Jugoslavije. S sprejemom zvezne jugoslovanske ustave in posledično republiških, je Slovenija prostovoljno, na podlagi pravice do samoodločbe narodov, del svojih suverenih pravic prenesla v izvrševanje na federalno raven. Ta pravna izhodišča so bila pomembna ob koncu osemdesetih, ko se je v Sloveniji pričel proces osamosvajanja.
Politika, še v času socializma, je z ustavnimi amandmaji in izvedbenimi pravnimi akti poskrbela, da je slovensko pot do samostojnosti najprej utemeljila na pravnih dejstvih. Za ta korak, ima kot ena od dejavnikov osamosvajanja, pomembne zasluge tudi zveza komunistov in njena vloga pri delovanju slovenske skupščine. Vse te pravne podlage so vrhunec dosegle ob izvedbi zgodovinskega plebiscita za samostojnost in neodvisnost Slovenije, s katerim je slovensko ljudstvo političnim oblastem naložilo, da morajo pripraviti vse aktivnosti za uspešno razglasitev samostojnosti in neodvisnosti države. Za ta korak se je bilo potrebno pripraviti tudi v smislu zavarovanja pravnih odločitev. Zato so bili pomembna tudi pravna dejanja na področju obrambe in prevzema slovenske jurisdikcije nad lastnim sistemom obrambno-varnostnih sil. Samo na tak način je Slovenija uspešno zavarovala suverenost ter obranila neodvisnost in samostojnost.
Pri raziskovanju pravnih podlag za vojaško agresijo junija 1991 v Sloveniji, se poraja zanimivo vprašanje, na kakšnih pravnih osnovah je v Sloveniji posredovala JLA. Raziskovalno delo zajema analizo teh dejstev, pristojnosti zveznih organov na tem področju ter vprašanje obsega izvrševanja ukaza za vojaško posredovanje JLA v Sloveniji.
Ključne besede: suverenost, neodvisnost, samostojnost, plebiscit, federacija, vojna
Objavljeno v DKUM: 28.09.2021; Ogledov: 1004; Prenosov: 124
Celotno besedilo (2,17 MB) |
4. Elektronska redovalnica z vidika učiteljev, učencev in starševTanja Klobasa, 2021, magistrsko delo Opis: Živimo v času, ki ga zaznamuje stalni napredek in povečana uporaba informacijsko- komunikacijske tehnologije (IKT) v vsakdanjiku. Življenje brez uporabe IKT si težko predstavljamo. Informatizacija je s svojimi produkti, kot je elektronska redovalnica posegla tudi v šolstvo. Uvedba le te je tako v šole kot v domove prinesla tako pozitivne kot negativne spremembe.
V teoretičnem delu magistrske naloge najprej prikazujemo nekatere značilnosti vzgoje v družini. Nato pozornost posvetimo razvoju otrokove odgovornosti in samostojnosti ter prikažemo pomen sodelovanja staršev in šole ter njen vpliv na otrokovo učno uspeš-nost. V nadaljevanju pozornost namenimo informatizaciji in IKT ter spremembam, ki jih le ti prinašata v šolski prostor. Osredotočimo se na elektronsko redovalnico, njen pomen, zgradbo, ponudnike in varnost. V nalogi opozorimo tudi na pasti in negativne spremembe, ki jih informatizacija nosi s seboj in predstavimo nekatere dileme ob upo-rabi elektronske redovalnice.
V empiričnem delu naloge nas zanima, kako učitelji, učenci in starši gledajo na uvedbo elektronske redovalnice, ali jo zaznavajo bolj v negativni ali pozitivni luči. Podrobneje nas zanima, kakšna so stališča učencev, učiteljev in staršev o vplivu elektronske redo-valnice na komunikacijo med učitelji in starši; na šolsko uspešnost in delo učencev; na samostojnost in odgovornost otrok ter na odnose med starši in učenci. Rezultati kažejo, da učitelji, učenci in starši v osnovi e-redovalnico zaznavajo kot pozitivno pridobitev. Raziskava tako kaže, da med učitelji glede na delovno dobo, med učenci glede na raz-red, med starši glede na razred otroka obstajajo nekatere statistično pomembne raz-like v pogledih na e-redovalnico.
Ključne besede: vzgoja v družini, odgovornost, samostojnost, intenzivno starševstvo, sodelovanje med šolo in starši, informatizacija, IKT, e-redovalnica, eAsistent, Lo.Polis
Objavljeno v DKUM: 06.05.2021; Ogledov: 1267; Prenosov: 208
Celotno besedilo (2,22 MB) |
5. Pomen vzpodbujanja samostojnosti pri predšolskem otroku s strani odraslegaMaja Jovanić, 2019, diplomsko delo Opis: Samostojnost otroka je dejavnost, pri kateri moramo biti potrpežljivi in vztrajni. Otrok se mora počutiti varno, kar je tudi osnovna potreba pri spodbujanju otrok k samostojnosti. Starši in ostali odrasli v otrokovem življenju se velikokrat ne zavedajo, da velikokrat s tem, da otroku pomagajo, storijo več škode kot koristi. Otrok sam pokaže, kdaj je pripravljen nekaj storiti sam. Odrasli imamo pomembno vlogo, v kateri moramo oceniti, kdaj je otrok dovolj star in sposoben, da nekaj stori sam. Takrat moramo odrasli to dopustiti in otroka spodbujati, nikakor pa tega ne naredimo namesto njega.
V raziskavi želimo ugotoviti kakšne vrste odnosa imajo starši in vzgojitelji pri spodbujanju otrok k samostojnosti. . Namen naše raziskave je bilo raziskati kako starši in vzgojitelji dopuščajo otrokom samostojnost, ali jih pri tem spodbujajo ter razlike v samostojnosti glede na spol in starost otrok. Naš raziskovalni vzorec je vključeval 98 otrok, starih od 3 pa do 7 leta, v vrtcu. V raziskavi smo ugotovili, da deklice pričnejo prej uporabljati pribor kot dečki, da slednji potrebujejo tudi več spodbujanja pri obisku stranišča ter pospravljanju miz. Naša raziskava je prav tako pokazala, da deklice hitreje postanejo samostojne pri dejavnostih, le od odraslih je odvisno koliko samostojnosti jim pustimo.
Ključne besede: samostojnost otroka, spodbujanje otroka, starši in vzgojitelji
Objavljeno v DKUM: 08.11.2019; Ogledov: 2087; Prenosov: 280
Celotno besedilo (1,37 MB) |
6. Pomen zdravstveno terapevtskih kolonij za socialno vključenost in samostojnost posameznikov s cerebralno paralizoTamara Orlović, 2019, magistrsko delo Opis: Ena izmed oblik socialnega vključevanja hendikepiranih posameznikov so tudi terapevtski tabori oziroma zdravstveno terapevtske kolonije, ki se v okviru različnih organizacij in društev organizirajo po vsem svetu. Njihov cilj je socializacija, pridobivanje izkušenj in opremljanje za čim bolj samostojno življenje v družbenem prostoru. V teoretičnem delu magistrske naloge smo navedli definicije hendikepa, raziskali modele le-tega, preverili problem socialne vključenosti in izključenosti hendikepiranih oseb ter predstavili cerebralno paralizo kot primer hendikepa. V empiričnem delu magistrske naloge pa nas je zanimalo, ali obiskovanje zdravstveno terapevtskih kolonij vpliva na samostojnost in socialno vključenost posameznikov s cerebralno paralizo. Uporabili smo deskriptivno in kvalitativno metodo z izvedbo polstrukturiranih intervjujev. Intervjuje smo izvedli z mladostniki in mladostnicami s cerebralno paralizo, ki obiskujejo zdravstveno terapevtske kolonije, s starši, katerih otroci obiskujejo zdravstveno terapevtsko kolonijo, in s strokovnimi delavci, ki izvajajo programe zdravstveno terapevtskih kolonij. Ugotovili smo, da vse ciljne skupine poročajo o pozitivnem vplivu zdravstveno terapevtskih kolonij na samostojnost in socialno vključenost oseb s cerebralno paralizo. Mladostniki in mladostnice so bolj samostojni v navezovanju stikov, odločanju o pomembnih stvareh, opravljanju vsakodnevnih dejavnosti, odločanju za nove aktivnosti, iznajdljivosti in orientaciji. Podatki intervjujev so pokazali tudi, da so mladostniki in mladostnice samozavestni, pogosteje komunicirajo z nepoznanimi osebami, bolj so prilagodljivi v odnosih, izgubili so strah pred sobivanjem in pridobili interes za družbeno življenje. Mladostniki izven družine v družbi sovrstnikov pridobivajo komunikacijske spretnosti in socialne veščine, ki pozitivno vplivajo na njihovo samozavest. Aktivnosti zdravstveno terapevtskih kolonij so tudi priprava za samostojno učenje, življenje in delo.
Ključne besede: hendikepirani, mladostniki, samostojnost, socialna vključenost
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1121; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,04 MB) |
7. Pomen igre za razvoj delovnih in učnih navad pri predšolskem otrokuSimona Smonkar, 2017, diplomsko delo Opis: Učenje se ne začne v šoli, pač pa z rojstvom. Novorojenček se že zelo zgodaj nauči, kako pridobiti pozornost staršev. Učenje pa se z leti samo stopnjuje in nadgrajuje. Področje razvijanja samostojnosti je cilj, za katerim stremimo pri vzgoji otroka. Otrok za učenje potrebuje primerne pogoje, čas, spodbudo in potrpljenje odraslih. Delovne navade pridobi otrok primarno preko zgleda staršev, lahko pa mu jih privzgojimo tudi preko igre. Ta mora biti zanimiva in mora motivirati otroka, da se bo le-ta pripravljen učiti.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opisana in na kratko predstavljena igra in njen vpliv na delovne in učne navade predšolskega otroka. V empiričnem delu diplomskega dela pa smo raziskali, na kakšen način vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev pristopajo k načrtovanim dejavnostim, ali pri tem uporabijo motivacijo ali prisilo, na kakšen način izbirajo igre, s katerimi spodbujajo delovne in učne navade, ali prepuščajo to naključju, ali posvečajo temu posebno pozornost. Zanimalo pa nas je tudi, kakšno je njihovo mnenje o igri in njenih vplivih. Prav vsi anketiranci so se strinjali, da je igra pomembna za vsestranski razvoj, medtem ko se vsi ne strinjajo, da spodbuja tudi delovne in učne navade.
Ugotovljeno je bilo, da večina igre izbira glede na predhodno opazovanje skupine in glede na trenutno temo, ki jo obravnavajo.
Ključne besede: aktivnost otroka, delovne navade, igra, odrasli, okolje, predšolski otrok, samostojnost, sovrstniki, učenje.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2017; Ogledov: 1881; Prenosov: 229
Celotno besedilo (918,33 KB) |
8. Položaj žensk v Ljubljani in Mariboru v 15. stoletju ter v Izoli v 14. stoletjuAnja Muhič, 2016, magistrsko delo Opis: Položaj posameznika v življenju je bil določen že ob rojstvu, kar pomeni, da so bile ženske zaradi takratne miselnosti manj zaželene kot moški potomci in zaradi tega pri marsičem prikrajšane. Veljale so namreč za manjvredna, drugorazredna bitja, nevredna zaupanja, zaradi česar jih je bilo potrebno v življenju nenehno nadzirati. Takšno negativno sliko o ženskah sta širili tudi Cerkev in duhovščina, s čimer je postala splošno sprejeta – svoje je seveda doprinesla tudi ozkoglednost ljudi, s tem pa je bila omogočena krepitev patriarhalne oblasti in podrejenost žensk. Tako srednjeveškim ženskam v življenju vsekakor ni bilo lahko – še posebej ne tistim iz nižjih slojev. Poleg skrbi za gospodinjstvo in živino ter delo na polju so na njih prežale različne nevarnosti, ki so se skrivale za pragom lastnega doma v nasilnem možu ali izven domačega ognjišča, kjer so nanje prežali razni sprijenci. Pred slednjimi in tudi pred nasilnimi možmi seveda niso bile varne niti meščanke. Bolje se je godilo ženskam plemiškega stanu, katerih življenje ni bilo zgolj pehanje za zaslužek in preživetje. Poleg tega so si lahko obetale tudi zasedbo pomembnejšega položaja v družbi.
Ključne besede: srednji vek, položaj in vloga ženske v družbi, (ne)svoboda in ne(samostojnost) žensk, poročene ženske, vdove.
Objavljeno v DKUM: 09.12.2016; Ogledov: 2032; Prenosov: 295
Celotno besedilo (2,73 MB) |
9. VPLIV OBLIKE ORGANIZIRANOSTI NOTRANJEREVIZIJSKE DEJAVNOSTI NA ZAGOTAVLJANJE NEODVISNOSTI NOTRANJEGA REVIZORJA V SLOVENSKIH OBČINAHŠpela Kramberger, 2016, magistrsko delo Opis: Opravljena analiza preteklih domačih in tujih empiričnih raziskav iz različnih držav in časovnih obdobjih je pokazala, da med domačimi in tujimi avtorji (Koletnik, 2007; Ahlawat in Lowe, 2004; Žnidar, 2009; James, 2003; Martin in Lavine, 2000; Sharma in Subramaniam, 2005; Alzeban in Gwilliam, 2010; Gramling in Vadervelde, 2006) s področja neodvisnosti in objektivnosti notranjih revizorjev prevladuje mnenje, da zaposleni notranji revizorji težje zagotavljajo samostojnost, neodvisnost, nepristranskost ter objektivnost kot zunanji izvajalci notranjega revidiranja, saj je zaposlenemu notranjemu revizorju težko zagotavljati resnično neodvisnost (James, 2003). Medtem pa nekateri avtorji (Cameran, Marra in Pettinicchio, 2013; Dickins in O´Reilly, 2009; Selim in Yiannakas, 2000) opozarjajo prav na nasprotno, in sicer, da je neodvisnost in kakovost notranje revizije lahko resno ogrožena tudi z zunanjim izvajanjem notranje revizije.
Ugotavljamo, da so raziskave na tem področju omejene na nekaj študij, rezultati pa mešani.
Ključne besede: Notranja revizija, državni notranji revizor, neodvisnost, osebna nepristranskost, objektivnost, samostojnost, vpliv, mednarodni standardi notranjega revidiranja, kodeks strokovnih načel in kodeks poklicno etičnih načel, kakovost, različne oblike organiziranosti notranje revizije, lastna služba, skupna notranjerevizijska služba, zunanji izvajalec, slovenske občine, Skupnost občin Slovenije
Objavljeno v DKUM: 04.08.2016; Ogledov: 1753; Prenosov: 212
Celotno besedilo (1,88 MB) |
10. OSAMOSVOJITVENE TEŽNJE V ŠPANIJI IN V ZDRUŽENEM KRALJESTVUDavid Mirosavljević, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je analizirana možnosti nastanka novih držav na ozemlju današnje Španije in Velike Britanije. Opredelil in analiziral sem vse bistvene elemente, ki so relevantni za nastanek novih držav na teh področjih. Osredotočil sem se na tiste ozemeljske celovite enote v obeh državah, kjer so omenjene tendence po samostojnosti najmočnejše in kjer je izpolnjenih največ pogojev za eventualno samostojnost, odcepitev, oziroma prekrojitev meja. V Španiji sem se osredotočil na avtonomne skupnosti Baskijo, Katalonijo in Galicijo, v Veliki Britaniji pa na dežele Škotsko, Wales in Severno Irsko.
Ključne besede: Avtonomija, samoodločba, devolucija, samostojnost, odcepitev, gospodarstvo, religija, kultura, politika, narodno gibanje, pripadnost, identiteta, simboli, interesi, pravo, načela, pravice, red, vpliv, tendence.
Objavljeno v DKUM: 24.06.2016; Ogledov: 1715; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,44 MB) |
