| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
E-BANČNIŠTVO ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE PRI NOVI KBM
Jasmina Mlaker, 2009, diplomsko delo

Opis: Razvoj e-poslovanja sovpada z razvojem računalniških omrežij, interneta in združevanja informacijske tehnologije. Področje na katerega je e-poslovanje imelo še posebej velik vpliv je področje bančništva. Banke so že od nekdaj polne transakcij, ki zahtevajo veliko mero natančnosti, le-to pa je moč doseči z ustrezno tehnologijo. Tako so le-te že zelo zgodaj v svoje poslovanje uvedle računalnike. Na podlagi uvedbe tovrstne tehnologije v bančništvo se je postopoma razvilo e-bančništvo. Pojem e-bančništva razumemo kot raznovrstno komuniciranje med banko in komitentom ter denarne in finančne transakcije, vse to pa deluje s pomočjo elektronskih medijev. E-bančništvo se je razvilo v pet osnovnih oblik in sicer kot bančni avtomati, plačilne kartice, spletno bančništvo, telefonsko bančništvo in mobilno bančništvo. Njihova uporaba prinaša tako bankam kot tudi komitentom določene prednosti pri poslovanju. E-bančništvo se je v zadnjem desetletju izkazalo kot eno najbolj dobičkonosnih spletnih storitev. Dva glavna dejavnika, ki vplivata na obširnost njegove uporabe sta varnost in zasebnost. Banke se dobro zavedajo, da morajo v primeru, ko imajo opravka s finančnimi podatki, komitentom nuditi visoko stopnjo varnosti in zasebnosti poslovanja. Prav zato uporabljajo najsodobnejše varnostne tehnologije ter si na podlagi visoke stopnje varnosti tovrstnega poslovanja pridobivajo nove komitente. Ena izmed bank v Sloveniji, ki ponuja možnost e-bančništva je Nova KBM d. d.. Med njeno ponudbo e-bančnih storitev najdemo bančne avtomate, spletno bančništvo Bank@Net, mobilno bančništvo mBank@Net in telefonsko bančništvo TeleBanka ter informiranje preko SMS sporočil. Posebno vejo njene ponudbe predstavljajo storitve, ki so namenjene samostojnim podjetnikom. Samostojni podjetniki pri Novi KBM d. d., sodeč po rezultatih zastavljene ankete, v večji meri uporabljajo bančne avtomate, plačilne kartice in spletno bančništvo. Glede varnosti, večina popolnoma zaupa banki, njihovo zadovoljstvo s storitvami banke pa ravno ni enotno.
Ključne besede: e-poslovanje, e-bančništvo, bančni avtomat, plačilne kartice, spletno bančništvo, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, varnost, samostojni podjetniki, Nova KBM d. d.
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 2216; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

2.
Slovenska podjetja in družbena odgovornost
Dijana Močnik, Katja Crnogaj, Barbara Bradač Hojnik, 2017, znanstvena monografija

Opis: V prvem poglavju smo najprej analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji za leto 2015, nato pa smo za leto 2013 primerjali ključne podatke za podjetja EU-28 in Slovenije v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2015 v celotnem gospodarstvu 127.373 podjetij, ki so zaposlovala 532.325 ljudi. Največ dodane vrednosti (7,4 milijarde evrov) in izvoza (16,6 milijarde evrov) so ustvarile predelovalne dejavnosti. V drugem poglavju proučujemo kontekst družbene odgovornosti na ravni podjetij in na nacionalni ravni v Sloveniji in EU, ki vključuje različne poslovne prakse, iniciative in ukrepe, s ciljem prispevanja k družbi in okolju, v katerem podjetja delujejo. Ugotavljamo, da je na tem področju podporno okolje v Sloveniji dobro razvito, vendar pa primanjkuje sodelovanja in povezovanja v skupen koncept družbene odgovornosti. Prikazujemo tudi stanje družbeno odgovornega angažiranja podjetij in, analiziramo prakse podjetij na tem področju.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, družbena odgovornost podjetij, implementacije družbeno odgovornega podjetništva
Objavljeno: 10.03.2017; Ogledov: 511; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Slovenska podjetja in krožno gospodarstvo
Karin Širec, Barbara Bradač Hojnik, Matjaž Denac, Dijana Močnik, 2018, znanstvena monografija

Opis: V monografiji smo analizirali vse gospodarske družbe in samostojne podjetnike v Sloveniji za leto 2016 ter primerjali ključne podatke za leto 2015 oziroma 2014 med Slovenijo in EU-28 oziroma posameznimi članicami v nefinančnem sektorju gospodarstva (to so dejavnosti industrije, trgovine in storitev). V Sloveniji je bilo leta 2016 v celotnem gospodarstvu 124.058 podjetij, ki so zaposlovala 543.371 ljudi. Največ podjetij (skoraj petina) je v Sloveniji leta 2016 delovalo v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Tudi v EU-28 je leta 2015 več kot četrtina podjetij (26,4 % ali 6,2 milijona) poslovala v dejavnosti trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil. Ta dejavnost je zaposlovala največ ljudi, skoraj četrtino (33,1 milijona). V EU-28 in Sloveniji so največ dodane vrednosti ustvarila podjetja predelovalnih dejavnosti. Povprečna dodana vrednost na zaposleno osebo za agregirane dejavnosti v EU-28 v letu 2015 je znašala 51.086 evrov, v Sloveniji pa 32.694 evrov (skoraj 40 % manj). V drugem delu proučujemo kontekst krožnega gospodarstva z vidika izzivov in priložnosti za slovenska MSP. Opredeljujemo koncept krožnega gospodarstva, strateška izhodišča za prehod v krožno gospodarstvo na nacionalni ravni, problematiko merjenja krožnega gospodarstva in prikaz stanja in možnosti uporabe ekodizajna v slovenskih MSP na področju gradbeništva in z njim povezanih dejavnosti.
Ključne besede: gospodarske družbe, samostojni podjetniki, kazalniki finančne uspešnosti, krožno gospodarstvo, ekodizajn
Objavljeno: 05.03.2018; Ogledov: 332; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici