| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
USTREZNOST IZBIRE D.O.O ALI S.P.
Daniela Crljenica, 2009, diplomsko delo

Opis: Posameznik, ki se odloča za ustanovitev malega gospodarstva, se mora seznaniti z vsemi pomembnimi dejavniki, ki bodo vplivali na njegovo poslovanje. Preden se odloči za obliko samostojnega podjetnika posameznika oziroma družbo z omejeno odgovornostjo, se mora poučiti o bistvenih problemih in lastnostih obeh oblik, da bi lahko prinesel pravo odločitev. Torej mora vedeti, kaj sploh pomeni biti del podjetniškega procesa, kaj vse je potrebno za ustanovitev podjetja, kako poteka sama ustanovitev in s tem tudi prenehanje delovanja podjetja, kako vpliva osebna odgovornost pri obeh oblikah podjetniškega udejstvovanja, kaj je z osnovnim kapitalom, ustanovitvenimi stroški in s časom, ki je potreben za ustanovitev. Zelo je pomembno, da se posameznik seznani z načinom obdavčitve dohodka, vodenjem knjig pa tudi o poslovnem računu in načinu izplačila plače. To so eni najpomembnejših dejavnikov, na katere mora vsak podjetnik misliti pri odločitvi med izbiro d.o.o. ali s.p. Izbira med tema dvema sloni na njunih prednostih in slabostih, zato je pomembno, da so zastavljeni cilji, ki jih posameznih želi doseči, realni in dosegljivi. Tako je potrebno skrbno premisliti o vseh možnostih, ki so na razpolago, da je potem lahko rezultat čim učinkovitejši. Ustanovitev statusa samostojnega podjetnika posameznika je primernejša, ker je potek same ustanovitve kratkotrajnejši in stroškovno ugodnejši, kar velja tudi pri prenehanju delovanja samostojnega podjetnika posameznika in vodenju knjig. Pri manjšem obsegu poslovanja je ta oblika primernejša tudi zaradi nižjih dajatev, če se pa obseg dejavnosti znatno poveča, pa je smiselno premisliti o preoblikovanju samostojnega podjetnika posameznika v družbo z omejeno odgovornostjo.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: - družba z omejeno odgovornostjo - samostojni podjetnik posameznik - izbira statusne oblike - temeljni dejavniki pri izbiri - preoblikovanje podjetja
Objavljeno: 01.12.2009; Ogledov: 2057; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (408,41 KB)

5.
STATUSNE SPREMEMBE PRI PODJETNIKU POSAMEZNIKU
Mateja Zadravec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo statusne spremembe podjetnika posameznika, in sicer nadrobno proučujemo statusno preoblikovanje podjetnika posameznika v družbo z omejeno odgovornostjo. Statusno preoblikovanje predstavljamo tako teoretično kot tudi praktično, in sicer iz statusnega, davčnega in računovodskega zornega kota. Pred nadrobno predstavitvijo statusnega preoblikovanja je predstavljen status podjetnika posameznika in status družbe z omejeno odgovornostjo. Za oba obravnavana gospodarska subjekta prikazujemo potek knjigovodenja in njuno obdavčitev, iz slednjega pa je izdelana tabela primerjave med samostojnim podjetnikom in družbo z omejeno odgovornostjo. S praktičnim primerom skušamo podkrepiti teoretični vidik statusnega preoblikovanja in spoznati, ali se teorija ter praksa na tem področju izpodbijata. Primer prikazuje enega pomembnih razlogov, ki podjetnika privede do statusnega preoblikovanja, in celoten postopek, ki ga je potrebno izvesti, da podjetje samostojnega podjetnika postane podjetje družbe z omejeno odgovornostjo.
Ključne besede: samostojni podjetnik posameznik, družba z omejeno odgovornostjo, računovodstvo, obdavčitev, preoblikovanje, presečni dan, davčno nevtralen prenos
Objavljeno: 16.07.2010; Ogledov: 2285; Prenosov: 456
.pdf Celotno besedilo (12,65 MB)

6.
DAVČNI VIDIK STATUSNIH PREOBLIKOVANJ
Andreja Počivavšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Statusno preoblikovanje družb je urejeno z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1). Zakon deli statusna preoblikovanja na formalna in materialna. Pri formalnem statusnem preoblikovanju gre za spremembo pravnoorganizacijske oblike, pri kateri se premoženjska struktura družbe ne spreminja. Pri materialnih statusnih preoblikovanjih gre za preoblikovanje premoženja nosilca gospodarske družbe, kjer se prenaša celotno ali del premoženja na drugo gospodarsko družbo. Med materialna statusna preoblikovanja ZGD-1 uvršča združitev, delitev in prenos premoženja. Obliki združitve sta spojitev in pripojitev, delitev pa se lahko opravi z razdelitvijo, oddelitvijo ali izčlenitvijo. Statusna preoblikovanja so samostojna pravna veja, za katera veljajo posebna pravila, ki se razlikujejo od splošnih pravil korporacijskega prava. Materialna statusna preoblikovanja imetnikom deležev omogočajo, da brez postopka likvidacije in nove ustanovitve prestrukturirajo podjetniško strukturo družbe. Kot vrsta materialnega statusnega preoblikovanja je tudi statusno preoblikovanje samostojnih podjetnikov, ki omogoča fizični osebi, da svoje podjetniško organizirano premoženje preoblikuje v statusno obliko kapitalske družbe. Obdavčitev statusnih preoblikovanj sledi osnovnemu načelu davčne nevtralnosti. Davčna obveznost na ta način ostane enaka kot je bila pred statusnim preoblikovanjem.
Ključne besede: Ključne besede: statusno preoblikovanje, korporacijsko pravo, premoženje, pravnoorganizacijska oblika, gospodarska družba, samostojni podjetnik, obdavčitev, davčna nevtralnost
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 4646; Prenosov: 696
.pdf Celotno besedilo (352,73 KB)

7.
ORGANIZACIJSKI VIDIKI PREOBLIKOVANJA S.P. V D.O.O.
Tatjana Brumat, 2009, diplomsko delo

Opis: V življenju se zgodi kar nekaj prelomnic. Odločitev o ustanovitvi lastnega podjetja je prav gotovo ena izmed največjih in najpogumnejših. V diplomskem delu skušam rešiti večno dilemo bodočih podjetnikov: s.p. ali d.o.o.. Ker smo v času gospodarske krize, je zelo verjetno, da se bo večina odločila najprej za s.p., saj je ustanovitev tega poslovnega subjekta enostavna, hitra, predvsem pa poceni. V prvem delu sem predstavila razlike med s.p. in d.o.o. ter njune prednosti in slabosti. Z razvojem in rastjo podjetja pa se pojavi vprašanje, ali je obstoječa statusna oblika še primerna. Če podjetnik ugotovi, da je njegovo poslovanje »preraslo« obliko samostojnega podjetnika, se odloči za preoblikovanje podjetnika v drugo, primernejšo obliko podjetja. V diplomskem delu sem se osredotočila na preoblikovanje samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo. Predstavila sem vzroke in načine preoblikovanja. Večji del diplomske naloge sem posvetila organizacijskim vidikom preoblikovanja ter pomenu za njegov management. V zadnjem delu diplomske naloge sem na praktičnem primeru poskusila določiti najprimernejši trenutek za preoblikovanje.
Ključne besede: samostojni podjetnik, družba z omejeno odgovornostjo, organizacija, preoblikovanje, management
Objavljeno: 26.03.2010; Ogledov: 2902; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (428,08 KB)

8.
PREDSTAVITEV POKLICA - UČITELJ GOLFA
Hermina Ogrizek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo poklic učitelj golfa. Skušali smo — pri nas sorazmerno nov in redek poklic — opisati čimbolj celovito. V teoretičnem delu smo med drugim prikazali osnove klasifikacije dejavnosti in pojmovanja ter standardne klasifikacije poklicev. V empiričnem delu smo podrobno orisali okvir za delovanje tega poklica (društva, Golf zveza Slovenije, Profesionalno golfsko združenje profesionalcev Slovenije…). Izčrpno smo predstavili sistem licenc za opravljanje poklica, zakone oziroma predpise za opravljanje poklicne dejavnosti, pogoje in dimenzije lastnosti učitelja golfa, njegovega dela z mladino in podobno. Delo zaključujemo s krajšim intervjujem, ki smo ga opravili z učiteljem golfa. V osmih prilogah smo dodali nekaj ključnih dokumentov, ki so pomembni za opravljanje tega poklica.
Ključne besede: učitelj golfa, Golf zveza Slovenije, Profesionalno golfsko združenje profesionalcev Slovenije, licenca, športno društvo, zasebni športni delavec, samostojni podjetnik posameznik
Objavljeno: 23.02.2010; Ogledov: 1993; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

9.
RAZVOJ INFORMACIJSKEGA SISTEMA ZA SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA
Davorko Pejašinović, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja proces razvoja informacijskega sistema za samostojnega podjetnika Zorana Starčevića, ki se ukvarja z zaključnimi deli v gradbeništvu. Namen razvoja je arhiviranje dokumentov v elektronski obliki, hitrejše izdajanje dokumentov strankam in hitrejše pridobivanje informacij iz podatkov arhiviranih dokumentov. S tem podjetnik želi prihraniti veliko časa in truda, ki bi ga lahko vložil v druge stvari. Informacijski sistem je bil razvit na podlagi prototipnega pristopa razvoja uporabniških rešitev. Pri tem smo uporabili programsko orodje Microsoft Access 2003. V uvodnem delu je podan problem in predstavljeno je podjetje Zoran Starčević s. p. Sledijo teoretične osnove z definicijami osnovnih pojmov informacijskega sistema in njegove varnosti ter opis uporabljenih programskih jezikov. V osrednjem delu je opisan proces poslovanja in sestavni deli razvitega informacijskega sistema, ki so entitetno-relacijski model, tabele baze podatkov, obrazci uporabniškega vmesnika, poročila, poizvedbe in vzpostavitev varnosti informacijskega sistema. Zaključek vsebuje oceno učinkov, SWOT analizo, pogoje uvedbe in možnosti nadaljnjega razvoja informacijskega sistema.
Ključne besede: informacijski sistem (IS), baza podatkov, samostojni, podjetnik, gradbeništvo, Microsoft Access
Objavljeno: 28.06.2010; Ogledov: 1962; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

10.
POSEBNOSTI METODIKE BANČNEGA KREDITIRANJA SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA
Tina Vidovič, 2010, diplomsko delo

Opis: V današnjem času imajo banke pomembno vlogo pri zagotavljanju finančnih sredstev podjetjem. Tako bančni krediti mnogokrat predstavljajo najpomembnejši vir zunanjega financiranja samostojnega podjetnika. Zaradi naraščajočega povpraševanja podjetij po bančnih kreditih, je tako tudi ponudba kreditov bank vedno večja, raznolika ter prilagojena zahtevam posameznega samostojnega podjetnika. Uspešna in hitro razvijajoča banka v Sloveniji je tudi Probanka d.d., ki v slovenskem bančnem in poslovnem prostoru pomeni zanesljivo finančno institucijo, znano predvsem po svoji usmeritvi h komitentom in zagotavljanju visoko kakovostnih storitev. S strokovno usposobljenimi, visoko motiviranimi strokovnjaki in najsodobnejšo tehnologijo tako ustvarja poslovno okolje odličnosti za svoje komitente. Diplomsko delo natančno opredeli pojem, pomen in vlogo kredita za samostojnega podjetnika ter podrobno in nazorno predstavi posebnosti metodike bančnega kreditiranja samostojnega podjetnika v Probanki d.d..
Ključne besede: banka, kredit, samostojni podjetnik, ponudba bančnih kreditov, posebnosti metodike kreditiranja, Probanka d.d.
Objavljeno: 29.09.2010; Ogledov: 1338; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (386,83 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici