Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Aplikacije za zmenke so že dolgo prisotne v naši družbi in so za marsikoga postale ena izmed glavnih platform za spoznavanje morebitnih romantičnih partnerjev. V tujini lahko na to temo opazimo že veliko raziskav, kar pa pri nas ne drži. Namen te raziskave je bil tako preučiti nekatere vidike uporabe aplikacij za zmenke v Sloveniji v povezavi s tveganim spolnim vedenjem in samospoštovanjem pri uporabnikih. Raziskava je bila prečna, udeleženci so sodelovali prostovoljno, vprašalnike pa so reševali preko spletnega orodja 1ka. Poleg demografskih vprašanj in vprašanj o uporabi aplikacij za zmenke so udeleženci rešili še Lestvico tveganih spolnih vedenj, Rosenbergovo lestvico samospoštovanja in Lestvico motivov uporabe Tinderja. Sodelovalo je 280 mladih med 18 in 30 letom (M = 24,6; SD = 2,96). Od tega je bilo 198 žensk in 81 moških, en udeleženec pa je pri spolu označil »drugo«. Trenutnih uporabnikov je bilo 51 (18,2 %), nekdanjih uporabnikov 87 (31,1 %), 142 (50,7 %) udeležencev pa aplikacij za zmenke ni uporabljalo nikoli. Na našem vzorcu smo odkrili pogosta srečanja v živo, spolne odnose z drugimi uporabniki in presenetljiv odstotek romantičnih razmerij, ki so se vzpostavila kot posledica uporabe aplikacij za zmenke. Uporabniki so bili v večji meri moški, samski in so živeli sami, pri tem pa se je izkazalo, da imajo moški in ženske drugačne motive za uporabo. Z neuporabniki so se razlikovali v številu bivših spolnih partnerjev, v samospoštovanju in tveganem spolnem vedenju pa razlik nismo opazili. Tvegano spolno vedenje se pri uporabnikih ni razlikovalo glede na spol, se pa je razlikovalo glede na motiv uporabe. Prav tako je bilo tvegano spolno vedenje pri uporabnikih pomembno povezano s številom spolnih partnerjev, ne pa tudi z dnevno uporabo aplikacij. Samospoštovanje pri uporabnikih ni kazalo pomembnih razlik glede na spol, prav tako pa tudi ni kazalo pomembnih povezav s tveganim spolnim vedenjem. Aplikacije za zmenke so se tako izkazale kot uspešen medij za povezovanje ljudi, negativnih povezav, ki so bile odkrite v prejšnjih raziskavah, pa na našem vzorcu nismo opazili. Podane so tudi praktične implikacije, pomanjkljivosti raziskave in ideje za prihodnje raziskave.
Ključne besede: aplikacije za zmenke, tvegano spolno vedenje, samospoštovanje, mladi odrasli
Objavljeno v DKUM: 04.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,22 MB)

Opis: V magistrskem delu nas je zanimalo, kakšne cilje za spremembo osebnostnih lastnosti imajo študenti psihologije in kako se ti cilji povezujejo z njihovo samooceno osebnosti in oceno njihove osebnosti s strani pomembnih drugih. Zanimalo nas je tudi, ali se želijo posamezniki bolj spremeniti, če je samospoštovanje, samoučinkovitost ali psihično blagostanje nižje izraženo. Ugotoviti smo želeli, v kolikšni meri lahko s pomočjo intervencije za spodbujanje namernih sprememb v osebnosti udeleženci dosežejo želene spremembe v izbranih osebnostnih lastnostih in kakšni so učinki sprememb v osebnosti na spremembe v blagostanju. Naš vzorec je zajemal 61 študentov, starih med 19 in 24 let, ki so izpolnili vprašalnike BFI, C-BFI, SPANE, SWLS, RPWB, SLCS-R in GSES. Vprašalnik BFI – bližnji je bil uporabljen za oceni osebnosti udeležencev s strani starša in prijatelja. Udeleženci so sodelovali v trimesečni intervenciji, katere namen je bil spodbuditi namerne spremembe v izbranih osebnostnih lastnostih. Spremembe v izraženosti osebnostnih lastnosti med začetkom in koncem semestra smo preverili s pomočjo Wilcoxovega testa predznačnih rangov. Za preverjanje učinkov sprememb v osebnosti na spremembe v blagostanju smo uporabili multiplo regresijsko analizo. Ugotovili smo, da si udeleženci nižje izražene ekstravertnost, vestnost, sprejemljivost in odprtost želijo zvišati, višje izražen nevroticizem pa znižati. Posamezniki si želijo zvišati/znižati tiste osebnostne lastnosti, za katere so prijatelji ali starši ocenili, da so nizko/visoko izražene. Posamezniki z nižjim samospoštovanjem si želijo osebnostne lastnosti bolj spremeniti, medtem ko si bolj samoučinkoviti osebnostnih sprememb želijo v manjši meri. Osebnostno se želijo bolj spremeniti tisti posamezniki, ki so manj zadovoljni s svojim življenjem, doživljajo nižjo pozitivno in višjo negativno emocionalnost ter imajo nižje izraženo psihološko blagostanje. Naša trimesečna intervencija je bila učinkovita pri posameznikih, ki so si na začetku semestra kot cilj za spremembo osebnosti izbrali zvišati ekstravertnost in znižati nevroticizem. Pri udeležencih, ki so si na začetku semestra kot cilj za spremembo osebnosti izbrali vestnost, je med semestrom prišlo do učinka v obratno smer, saj se je izraženost znižala in ne zvišala. Znotraj subjektivnega blagostanja nismo ugotovili, da bi spremembe v osebnosti med semestrom pomembno napovedovale večjo porast v zadovoljstvu z življenjem. Medtem ko smo ugotovili, da zvišanje odprtosti med začetkom in koncem semestra napoveduje večji porast v psihološkem blagostanju v tem obdobju. Naša raziskava je prva tovrstna v našem okolju, in kaže, da si posamezniki želijo sprememb v osebnosti ter da so namerne spremembe v osebnosti mogoče. Poleg tega se kaže pozitiven učinek sprememb v osebnosti na psihološko blagostanje.
Ključne besede: cilji za spremembo osebnosti, namerne spremembe v osebnosti, samospoštovanje, samoučinkovitost, blagostanje
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 1044; Prenosov: 288
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil primerjati povezanost telesnih razsežnosti in telesne samopodobe deklet med letoma 2009 in 2017. V raziskavi so sodelovala dekleta, ki so bila v letu 2009 in 2017 stara od 9 do 11 let. Prve meritve so bile izvedene leta 2009. Vzorec je zajemal 231 učenk. Druge meritve pa leta 2017. Raziskovalni vzorec je zajemal 158 učenk. Za pridobivanje podatkov o spolu, starosti in telesni samopodobi smo pri obeh generacijah uporabili prevod francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov PSI-SF – The Physical Self-Inventory-short form. Telesne razsežnosti učenk so bile izmerjene s pomočjo standardiziranega antropometričnega instrumentarija. Da bi ugotovili povezanost med telesnimi razsežnostmi in telesno samopodobo, smo uporabili regresijsko analizo. Statistično značilnost smo potrdili, v kolikor je znašal p  0,05. Rezultati regresijske analize kažejo, da telesne razsežnosti statistično značilno pojasnjujejo razlike v telesni samopodobi le pri 11 let starih dekletih obeh generacij. Rezultati kažejo, da razlike v telesni samopodobi statistično značilno pojasnjuje podkožno maščevje. Več kot imajo dekleta podkožnega maščevja, nižja je njihova telesna samopodoba. Da prihaja do tega prav pri 11 letnicah smo pričakovali, saj se z leti in z bližanjem obdobju adolescence začenjajo spreminjati odnosi posameznic do lastnega telesa, in lasten telesni izgled začnejo primerjati v vrstniki. Telesna samopodoba deklet postaja vedno bolj strukturirana in dekleta postajajo dovzetnejša in vse bolj kritična do svojega lastnega telesa.
Ključne besede: telesne izmere, samospoštovanje, adolescenca, dekleta, odnosi
Objavljeno v DKUM: 09.06.2020; Ogledov: 1102; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,50 MB)

Opis: Različne oblike agresivnega in delinkventnega vedenja so v porastu, tako med mladostniki v šoli kot v družbi nasploh, zato je dolgoročno raziskovanje dejavnikov, s katerimi bi lahko napovedali in predvideli razvoj agresivnega vedenja, zelo pomembno. Razumevanje razvoja agresivnosti in različnih oblik agresivnega vedenja je odločilno na številnih področjih psihološkega dela: v kliničnem in pedagoškem okolju kot tudi v psihoterapiji in preventivi duševnega zdravja. Šele ko razumemo posamezne dejavnike razvoja agresivnosti, lahko oblikujemo smernice za delo z mladimi in njihovimi starši oz. skrbniki ter odraslimi. Z raziskavo želimo preveriti odnos med agresivnim vedenjem ter samospoštovanjem in družinskimi dejavniki, kot so družinski procesi in vzgojni stil staršev, ter ugotavljati razlike v vedenju povzročiteljev nasilja glede na njihovo starost in spol. Za empirično raziskavo smo uporabili baterijo štirih vprašalnikov: Vprašalnik agresivnosti (AQ), Vprašalnik starševske avtoritete (PAQ), Lestvico družinskih procesov za adolescente (AFP) in Lestvico samospoštovanja (RSES). Mere zanesljivosti so bile na vzorcu zadovoljive. V raziskavo je zajetih 230 udeležencev, od tega 126 žensk in 104 moški; 129 srednješolcev in 101 študent. Povprečna starost anketirancev je 18, 74 let. Rezultati kažejo, da spremenljivka samospoštovanje na našem vzorcu pomembno negativno korelira z izraženostjo agresivnosti, kot tudi s podlestvicami posameznih oblik agresivnega vedenja. Z linearno regresijsko analizo ugotavljamo, da samospoštovanje na našem vzorcu statistično pomembno napoveduje fizično agresivnost, jezo, sovražnost in agresivnost – skupno. Pri analizi povezanosti agresivnega vedenja in vzgojnih stilov staršev ugotavljamo, da sta permisivni in avtoritarni vzgojni stil mame statistično pomembna napovednika agresivnosti, pri čemer je najpomembnejši pozitivni napovednik avtoritarni vzgojni stil. Prav tako prihaja do pomembnih povezav med agresivnostjo in spremenljivkami, ki se nanašajo na družinske procese. Spremenljivka konflikt je pozitivno povezana z vsemi podlestvicami agresivnega vedenja. Pri drugih spremenljivkah družinskih procesov (intimna komunikacija, komunikacija, sprejemanje) ni pomembnih povezav s podlestvicami agresivnosti. Analiza razlik po spolu je pokazala statistično pomembno razliko le pri fizični agresivnosti; pri moških je fizična agresivnost v povprečju bolj izražena kot pri ženskah. Razlike v izraženosti fizične agresivnosti se med dijaki in študenti niso pokazale. Omejitve raziskave vidimo tako na statističnem-psihometričnem kot tudi na vsebinskem področju. Nismo kontrolirali ali analizirali vseh dejavnikov, ki bi lahko vplivali na izraženost agresivnega vedenja (osebnostne lastnosti, dejavniki okolja ...). Študija temelji na samooceni udeležencev, kar onemogoča objektivnejše ocenjevanje vrednosti dobljenih rezultatov. Ključno prednost raziskave vidimo v pomembnosti proučevanja tematike agresivnega vedenja, saj je slednje vedno pogostejša težava v osnovnih in srednjih šolah.
Ključne besede: agresivnost, samospoštovanje, vzgojni stili, družinski procesi
Objavljeno v DKUM: 20.12.2019; Ogledov: 1252; Prenosov: 357
Celotno besedilo (889,36 KB)

Opis: V naših življenjih imajo osebe, ki so nam blizu, poseben prostor. Odnos z njimi, opora in razumevanje pa lahko igrajo ključno vlogo pri izoblikovanju našega samospoštovanja. Še zlasti ima ta odnos ključno vlogo pri osebah, ki imajo določene primanjkljaje. Le-ti lahko zaradi negativnih odzivov iz okolja izoblikujejo nižje samospoštovanje kot osebe brez primanjkljajev. Prav zaradi tega smo se odločili preveriti odnos med samospoštovanjem in socialno oporo pri osebah s cerebralno paralizo. Zanimalo nas je tudi, ali med osebami s cerebralno paralizo in osebami brez primanjkljajev prihaja do razlik v samospoštovanju in socialni opori. S tem namenom smo uporabili lestvico samospoštovanja (RSES) in vprašalnik o socialni opori (BSSS). Rezultati analiz so pokazali, da med skupinama ni statistično pomembnih razlik v izraženosti prej omenjenih fenomenov, je pa prišlo do razlike na dimenziji iskanje opore na vprašalniku o socialni opori, kjer se je pokazalo, da osebe s cerebralno paralizo iščejo več opore iz okolja. Študija nakazuje, da telesna oviranost ne pomeni nujno šibkejšega samospoštovanja pri osebah s cerebralno paralizo, potrjuje pa tudi pomembnost socialne inkluzije za osebe s tovrstnimi primanjkljaji.
Ključne besede: cerebralna paraliza, gibalna oviranost, samospoštovanje, socialna opora
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1489; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,63 MB)