1. Cilji za spremembo osebnosti in namerne spremembe v osebnosti pri študentihMaruša Kekec, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu nas je zanimalo, kakšne cilje za spremembo osebnostnih lastnosti imajo študenti psihologije in kako se ti cilji povezujejo z njihovo samooceno osebnosti in oceno njihove osebnosti s strani pomembnih drugih. Zanimalo nas je tudi, ali se želijo posamezniki bolj spremeniti, če je samospoštovanje, samoučinkovitost ali psihično blagostanje nižje izraženo. Ugotoviti smo želeli, v kolikšni meri lahko s pomočjo intervencije za spodbujanje namernih sprememb v osebnosti udeleženci dosežejo želene spremembe v izbranih osebnostnih lastnostih in kakšni so učinki sprememb v osebnosti na spremembe v blagostanju. Naš vzorec je zajemal 61 študentov, starih med 19 in 24 let, ki so izpolnili vprašalnike BFI, C-BFI, SPANE, SWLS, RPWB, SLCS-R in GSES. Vprašalnik BFI – bližnji je bil uporabljen za oceni osebnosti udeležencev s strani starša in prijatelja. Udeleženci so sodelovali v trimesečni intervenciji, katere namen je bil spodbuditi namerne spremembe v izbranih osebnostnih lastnostih. Spremembe v izraženosti osebnostnih lastnosti med začetkom in koncem semestra smo preverili s pomočjo Wilcoxovega testa predznačnih rangov. Za preverjanje učinkov sprememb v osebnosti na spremembe v blagostanju smo uporabili multiplo regresijsko analizo. Ugotovili smo, da si udeleženci nižje izražene ekstravertnost, vestnost, sprejemljivost in odprtost želijo zvišati, višje izražen nevroticizem pa znižati. Posamezniki si želijo zvišati/znižati tiste osebnostne lastnosti, za katere so prijatelji ali starši ocenili, da so nizko/visoko izražene. Posamezniki z nižjim samospoštovanjem si želijo osebnostne lastnosti bolj spremeniti, medtem ko si bolj samoučinkoviti osebnostnih sprememb želijo v manjši meri. Osebnostno se želijo bolj spremeniti tisti posamezniki, ki so manj zadovoljni s svojim življenjem, doživljajo nižjo pozitivno in višjo negativno emocionalnost ter imajo nižje izraženo psihološko blagostanje. Naša trimesečna intervencija je bila učinkovita pri posameznikih, ki so si na začetku semestra kot cilj za spremembo osebnosti izbrali zvišati ekstravertnost in znižati nevroticizem. Pri udeležencih, ki so si na začetku semestra kot cilj za spremembo osebnosti izbrali vestnost, je med semestrom prišlo do učinka v obratno smer, saj se je izraženost znižala in ne zvišala. Znotraj subjektivnega blagostanja nismo ugotovili, da bi spremembe v osebnosti med semestrom pomembno napovedovale večjo porast v zadovoljstvu z življenjem. Medtem ko smo ugotovili, da zvišanje odprtosti med začetkom in koncem semestra napoveduje večji porast v psihološkem blagostanju v tem obdobju. Naša raziskava je prva tovrstna v našem okolju, in kaže, da si posamezniki želijo sprememb v osebnosti ter da so namerne spremembe v osebnosti mogoče. Poleg tega se kaže pozitiven učinek sprememb v osebnosti na psihološko blagostanje.
Ključne besede: cilji za spremembo osebnosti, namerne spremembe v osebnosti, samospoštovanje, samoučinkovitost, blagostanje
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 118; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (1,13 MB) |
2. Osebnostni vidiki uporabe socialnih omrežij: razlike v nekaterih osebnostnih vidikih med pasivnimi in aktivnimi uporabniki socialnih omrežij facebook in instagramRebeka Pirš, 2020, magistrsko delo Opis: Proučevanje osebnostnih vidikov s poudarkom na samospoštovanju, narcisizmu, velikih petih osebnostnih lastnostih, splošnem blagostanju in drugih vidikih osebnosti uporabnikov Facebooka in Instagrama je aktualna raziskovalna tematika sodobnega časa. Obe socialni omrežji, Facebook in Instagram, imata vpliv na posameznikovo duševno zdravje, prav tako pa lahko na podlagi objav uporabnikov in intenzitete uporabe ter pasivne oziroma aktivne uporabe sklepamo o različnih vidikih osebnostnih lastnosti, zato smo se v magistrskem delu odločili raziskati različne vidike osebnosti uporabnikov Facebooka in Instagrama, s poudarkom na razlikah v načinu aktivne oz. pasivne uporabe. Izvedli smo raziskavo na vzorcu 177 uporabnikov socialnih omrežij Facebook in Instagram ter vključili še manjše število neuporabnikov. Temeljne ugotovitve naše raziskave so naslednje: uporabniki socialnih omrežij Facebook in Instagram se razlikujejo tako v nekaterih merjenih vidikih osebnosti kot tudi v načinu uporabe preferiranega socialnega omrežja. Prav tako se osebnostno razlikujejo tudi uporabniki socialnih omrežij in neuporabniki. Statistično pomembne razlike med pasivnimi in aktivnimi uporabniki socialnih omrežij Facebook in Instagram se v naši raziskavi niso pokazale. Ugotovili pa smo pomembne razlike v osebnostnih vidikih in uporabi socialnih omrežij med spoloma in v različnih starostnih skupinah. Mlajši so tako predvsem uporabniki socialnega omrežja Instagram, medtem ko so starejši (nad 40 let) pretežno uporabniki socialnega omrežja Facebook.
Ključne besede: socialna omrežja, aktivna in pasivna uporaba, narcisizem, samospoštovanje, osebnost
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 189; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1,61 MB) |
3. Primerjava povezanosti telesnih razsežnosti in telesne samopodobe pri deklicah v poznem otroštvu med letoma 2009 in 2017Kaja Jaušovec, 2020, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrskega dela je bil primerjati povezanost telesnih razsežnosti in telesne samopodobe deklet med letoma 2009 in 2017. V raziskavi so sodelovala dekleta, ki so bila v letu 2009 in 2017 stara od 9 do 11 let. Prve meritve so bile izvedene leta 2009. Vzorec je zajemal 231 učenk. Druge meritve pa leta 2017. Raziskovalni vzorec je zajemal 158 učenk. Za pridobivanje podatkov o spolu, starosti in telesni samopodobi smo pri obeh generacijah uporabili prevod francoske verzije vprašalnika za ugotavljanje telesne samopodobe mladostnikov PSI-SF – The Physical Self-Inventory-short form. Telesne razsežnosti učenk so bile izmerjene s pomočjo standardiziranega antropometričnega instrumentarija. Da bi ugotovili povezanost med telesnimi razsežnostmi in telesno samopodobo, smo uporabili regresijsko analizo. Statistično značilnost smo potrdili, v kolikor je znašal p 0,05. Rezultati regresijske analize kažejo, da telesne razsežnosti statistično značilno pojasnjujejo razlike v telesni samopodobi le pri 11 let starih dekletih obeh generacij. Rezultati kažejo, da razlike v telesni samopodobi statistično značilno pojasnjuje podkožno maščevje. Več kot imajo dekleta podkožnega maščevja, nižja je njihova telesna samopodoba. Da prihaja do tega prav pri 11 letnicah smo pričakovali, saj se z leti in z bližanjem obdobju adolescence začenjajo spreminjati odnosi posameznic do lastnega telesa, in lasten telesni izgled začnejo primerjati v vrstniki. Telesna samopodoba deklet postaja vedno bolj strukturirana in dekleta postajajo dovzetnejša in vse bolj kritična do svojega lastnega telesa.
Ključne besede: telesne izmere, samospoštovanje, adolescenca, dekleta, odnosi
Objavljeno: 09.06.2020; Ogledov: 267; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,50 MB) |
4. Povezanost med intenzivnostjo uporabe Instagrama s samospoštovanjem, stili navezanosti ter socialno primerjavoTina Savanović, 2019, magistrsko delo Opis: Priljubljenost spletnega socialnega omrežja Instagram se je v zadnjih letih izrazito povečala, kljub temu pa le-ta ostaja v primerjavi z ostalimi spletnimi socialnimi omrežji zelo neraziskan. Zato smo se v magistrskem delu namenili raziskati, kako je intenzivnost uporabe Instagrama povezana s stopnjo samospoštovanja, nagnjenostjo k socialni primerjavi in s stili navezanosti ter povezavo med posameznikovim stilom navezanosti in nagnjenostjo k socialni primerjavi. V raziskavi je sodelovalo 250 posameznikov, 70 moških in 180 žensk. Spletni vprašalnik je bil sestavljen iz osnovnih demografskih vprašanj ter naslednjih pripomočkov: prilagojene Lestvice intenzivnosti uporabe Facebooka (Ellison, Steinfeld in Lampe, 2007), prilagojenega vprašalnika Socialne primerjave na Facebooku (Steers, Wickham in Acitelli, 2014), Rosenbergove lestvice samospoštovanja (Rosenberg, 1965) ter Lestvice navezanosti za odrasle – LNO (Collins, 1996). Ugotovili smo, da bolj intenzivno, kot posamezniki uporabljajo Instagram, bolj se primerjajo na Instagramu z ostalimi uporabniki. Statistična analiza je pokazala, da med samospoštovanjem in intenzivnostjo uporabe Instagrama ne obstaja statistično pomembna povezava. Prav tako je pokazala, da ne obstajajo statistično pomembne razlike v intenzivnosti uporabe Instagrama med posamezniki z varnim in posamezniki z izogibajočim stilom navezanosti, niti med posamezniki s preokupiranim in posamezniki z izogibajočim stilom navezanosti. Izkazalo se je, da posamezniki s preokupiranim stilom navezanosti v večji meri uporabljajo socialno primerjavo na Instagramu v primerjavi s posamezniki, ki imajo varen stil navezanosti. Med moškimi in ženskami v povprečnem času uporabe Instagrama v zadnjem tednu ne obstaja statistično pomembna razlika. Glede na zakonski stan pa obstajajo razlike v povprečni uporabi Instagrama v prejšnjem tednu – poročeni posamezniki ga uporabljajo manj kot tisti, ki so samski ali v zvezi.
Ključne besede: samospoštovanje, stili navezanosti, socialna primerjava, Instagram
Objavljeno: 09.01.2020; Ogledov: 448; Prenosov: 89
Celotno besedilo (804,89 KB) |
5. Dejavniki družinskega okolja in somospoštovanje kot napovedniki agresivnega vedenjapri dijakih in študentihJanja Gajšek, 2019, magistrsko delo Opis: Različne oblike agresivnega in delinkventnega vedenja so v porastu, tako med mladostniki v šoli kot v družbi nasploh, zato je dolgoročno raziskovanje dejavnikov, s katerimi bi lahko napovedali in predvideli razvoj agresivnega vedenja, zelo pomembno. Razumevanje razvoja agresivnosti in različnih oblik agresivnega vedenja je odločilno na številnih področjih psihološkega dela: v kliničnem in pedagoškem okolju kot tudi v psihoterapiji in preventivi duševnega zdravja. Šele ko razumemo posamezne dejavnike razvoja agresivnosti, lahko oblikujemo smernice za delo z mladimi in njihovimi starši oz. skrbniki ter odraslimi. Z raziskavo želimo preveriti odnos med agresivnim vedenjem ter samospoštovanjem in družinskimi dejavniki, kot so družinski procesi in vzgojni stil staršev, ter ugotavljati razlike v vedenju povzročiteljev nasilja glede na njihovo starost in spol.
Za empirično raziskavo smo uporabili baterijo štirih vprašalnikov: Vprašalnik agresivnosti (AQ), Vprašalnik starševske avtoritete (PAQ), Lestvico družinskih procesov za adolescente (AFP) in Lestvico samospoštovanja (RSES). Mere zanesljivosti so bile na vzorcu zadovoljive. V raziskavo je zajetih 230 udeležencev, od tega 126 žensk in 104 moški; 129 srednješolcev in 101 študent. Povprečna starost anketirancev je 18, 74 let.
Rezultati kažejo, da spremenljivka samospoštovanje na našem vzorcu pomembno negativno korelira z izraženostjo agresivnosti, kot tudi s podlestvicami posameznih oblik agresivnega vedenja. Z linearno regresijsko analizo ugotavljamo, da samospoštovanje na našem vzorcu statistično pomembno napoveduje fizično agresivnost, jezo, sovražnost in agresivnost – skupno. Pri analizi povezanosti agresivnega vedenja in vzgojnih stilov staršev ugotavljamo, da sta permisivni in avtoritarni vzgojni stil mame statistično pomembna napovednika agresivnosti, pri čemer je najpomembnejši pozitivni napovednik avtoritarni vzgojni stil. Prav tako prihaja do pomembnih povezav med agresivnostjo in spremenljivkami, ki se nanašajo na družinske procese. Spremenljivka konflikt je pozitivno povezana z vsemi podlestvicami agresivnega vedenja. Pri drugih spremenljivkah družinskih procesov (intimna komunikacija, komunikacija, sprejemanje) ni pomembnih povezav s podlestvicami agresivnosti. Analiza razlik po spolu je pokazala statistično pomembno razliko le pri fizični agresivnosti; pri moških je fizična agresivnost v povprečju bolj izražena kot pri ženskah. Razlike v izraženosti fizične agresivnosti se med dijaki in študenti niso pokazale.
Omejitve raziskave vidimo tako na statističnem-psihometričnem kot tudi na vsebinskem področju. Nismo kontrolirali ali analizirali vseh dejavnikov, ki bi lahko vplivali na izraženost agresivnega vedenja (osebnostne lastnosti, dejavniki okolja ...). Študija temelji na samooceni udeležencev, kar onemogoča objektivnejše ocenjevanje vrednosti dobljenih rezultatov. Ključno prednost raziskave vidimo v pomembnosti proučevanja tematike agresivnega vedenja, saj je slednje vedno pogostejša težava v osnovnih in srednjih šolah.
Ključne besede: agresivnost, samospoštovanje, vzgojni stili, družinski procesi
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 381; Prenosov: 120
Celotno besedilo (889,36 KB) |
6. Povezanost aerobne vzdržljivosti in telesne samopodobe pri dečkih starih od 10 do 12 letIvo Perko, 2019, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je bilo ugotoviti ali obstaja povezanost med aerobno vzdržljivostjo in telesno samopodobo pri dečkih starih od 10-12 let. V raziskavi je sodelovalo 218 otrok 2. triletja osnovnih šol Severovzhodnega dela Slovenije. Meritve so potekale na OŠ Franca Rozmana Staneta in OŠ Toneta Čufarja v Mariboru ter na OŠ Mala Nedelja, OŠ Šentilj, OŠ Podčetrtek, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Starše in OŠ Rogaška Slatina. Meritve aerobne vzdržljivosti so bile izmerjene s pomočjo Beep testa, podatke o telesni samopodobi dečkov starih od 10-12 let, pa smo dobili s pomočjo anketnih vprašalnikov, katere smo razdelili med učence v razredu. Starši otrok so bili s tem seznanjeni in so testiranje s podpisom tudi dovolili. Za preverjanje razlik med skupinami nizko, srednje in visoko vzdržljivih merjencev v parametrih telesne samopodobe, smo uporabili enosmerno analizo variance (ANOVA). Rezultati so pokazali, da dečki z nizko aerobno vzdržljivostjo vrednotijo precej nižje telesno samopodobo, kot tisti dečki, ki so visoko aerobno vzdržljivi. Prav tako vrednotijo nižje telesno samopodobo dečki s srednjo ravnjo vzdržljivosti, kot dečki z visoko ravnjo vzdržljivosti. Obstajajo tudi statistično značilne razlike med srednje in visoko vzdržljivimi dečki, kjer prav tako vrednotijo višje telesno samopodobo visoko vzdržljivi dečki. Ugotavljamo, da obstajajo statistično značilne razlike tudi v dojemanju splošne samopodobe, vzdržljivosti, športnih kompetenc, telesnega videza, ki so pomembni parametri telesne samopodobe. Najvišje vrednotijo vzdržljivost, športne kompetence, telesni videz in splošno samopodobo visoko vzdržljivi dečki. Le pri kategoriji vrednotenja telesne moči ne obstajajo statistično značilne razlike med skupinami merjencev z nizko, srednje in visoko vzdržljivostjo, saj so jo vsi merjenci ovrednotili zelo podobno. Iz rezultatov lahko torej razberemo, da je aerobna vzdržljivost močno povezana s telesno samopodobo merjencev, saj imajo višjo samopodobo prav tisti merjenci z višjo vzdržljivostjo.
Ključne besede: tek na intervale, samospoštovanje, vrstniki, gibalne sposobnosti
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 392; Prenosov: 52
Celotno besedilo (950,40 KB) |
7. Samospoštovanje in socialna opora ter pomoč pri osebah s cerebralno paralizoBarbara Rola, 2019, magistrsko delo Opis: V naših življenjih imajo osebe, ki so nam blizu, poseben prostor. Odnos z njimi, opora in razumevanje pa lahko igrajo ključno vlogo pri izoblikovanju našega samospoštovanja. Še zlasti ima ta odnos ključno vlogo pri osebah, ki imajo določene primanjkljaje. Le-ti lahko zaradi negativnih odzivov iz okolja izoblikujejo nižje samospoštovanje kot osebe brez primanjkljajev. Prav zaradi tega smo se odločili preveriti odnos med samospoštovanjem in socialno oporo pri osebah s cerebralno paralizo. Zanimalo nas je tudi, ali med osebami s cerebralno paralizo in osebami brez primanjkljajev prihaja do razlik v samospoštovanju in socialni opori. S tem namenom smo uporabili lestvico samospoštovanja (RSES) in vprašalnik o socialni opori (BSSS). Rezultati analiz so pokazali, da med skupinama ni statistično pomembnih razlik v izraženosti prej omenjenih fenomenov, je pa prišlo do razlike na dimenziji iskanje opore na vprašalniku o socialni opori, kjer se je pokazalo, da osebe s cerebralno paralizo iščejo več opore iz okolja. Študija nakazuje, da telesna oviranost ne pomeni nujno šibkejšega samospoštovanja pri osebah s cerebralno paralizo, potrjuje pa tudi pomembnost socialne inkluzije za osebe s tovrstnimi primanjkljaji.
Ključne besede: cerebralna paraliza, gibalna oviranost, samospoštovanje, socialna opora
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 532; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,63 MB) |
8. Povezanost športne dejavnosti s telesno samopodobo pri deklicah in dečkih v obdobju poznega otroštvaKaja Ričnik, 2019, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti povezanost športne dejavnosti s telesno samopodobo pri deklicah in dečkih v obdobju poznega otroštva. Raziskava se je odvijala v osnovnih šolah severovzhodne Slovenije, in sicer na OŠ Podčetrtek, OŠ Rogaška Slatina, v OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Starše, na OŠ Toneta Čufarja Maribor, OŠ Franca Rozmana Staneta Maribor, OŠ Šentilj in OŠ Mala Nedelja. Izvedena je bila na vzorcu 306 učencev, starih od 9 do 11 let. V raziskavo je bilo vključenih 138 deklic in 168 dečkov. Podatke smo pridobili v okviru projekta Trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja OŠ mladine – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja. Podatke o telesni samopodobi in športni dejavnosti smo pridobili s pomočjo dveh anketnih vprašalnikov. Uporabili smo »Vprašalnik o telesni samopodobi«, kjer so bila vprašanja vezana na telesno samopodobo in so ga izpolnili učenci. Drugi anketni vprašalnik »Gibalna dejavnost mladih«, s katerim smo želeli pridobiti podatke o športnem udejstvovanju otrok, pa so izpolnili starši otrok, ki so sodelovali v raziskavi. Merjenci so bili na podlagi športne dejavnosti razdeljeni na tri skupine: nizko športno dejavni, srednje športno dejavni in zelo športno dejavni. Zbrane podatke smo nato obdelali s pomočjo računalniškega programa s statističnim programom SPSS. Razlike v telesni samopodobi glede na športno dejavnost ločeno po spolu smo ugotavljali z enosmerno analizo variance (ANOVA). Primerjava med dečki in deklicami v skupni telesni samopodobi kaže bistveno boljše vrednotenje telesne samopodobe pri dečkih kot pri deklicah. Največje razlike v vrednotenju smo ugotovili med zelo športno dejavnimi dečki in srednje športno dejavnimi deklicami. Podobno svojo skupno telesno samopodobo ocenjujejo nizko športno dejavni dečki in zelo športno dejavne deklice. Zanimivo je, da se razlike med športno bolj oziroma manj aktivnimi deklicami pokažejo pri telesni samopodobi, ne pa tudi pri splošni.
Ključne besede: samospoštovanje, telesni razvoj, kognitivni razvoj, gibalne dejavnosti
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 402; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,60 MB) |
9. Komunikacija in samozavest predšolskega otrokaSanja Osek, 2018, diplomsko delo Opis: Komunikacija in samozavest predšolskega otroka je diplomsko delo, ki je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so opisani in opredeljeni naslednji pojmi: komunikacija, samozavest, samopodoba in samospoštovanje. Komunikacija je predstavljena kot glavna sestavina sporazumevanja med ljudmi, hkrati pa je opisano, kako naj odrasli in strokovni delavci pravilno komuniciramo, da zgradimo pozitivno samozavest pri otroku, ki je pomembna za zdravo odraslo življenje. Poleg tega je opisano, kako s pravilnimi izrazi, mimiko obraza in samim izražanjem vzgojitelji in starši pravilno pristopimo k konfliktu, kako se odzvati na določeno težavo in kako odpraviti situacijo brez negativnih posledic, ki lahko vodijo do negativne samozavesti otroka . Samozavest, samospoštovanje in samopodoba so trije temeljni elementi, ki se med seboj prepletajo in so v tesni povezavi, zato je pomembno, da odrasli pravilno pristopimo k vsakemu elementu, da lahko otroku ponudimo samozavestno življenje. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati ankete na temo komunikacije in samozavesti predšolskega otroka. Vzorec zajema starše, vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev na območju dravske regije. Z anketo smo želeli ugotoviti, kako odrasli komunicirajo z otroki, kakšne meje jim postavljajo in ali otrok prevzema vedenje nekoga drugega. Podatke s pomočjo spletnega anektiranja smo obdelali s SPSS programom (Statistical Package for Social Sciences) in jih prikazali tabelarično.
Ključne besede: Samozavest, samopodoba, samospoštovanje, predšolski otrok, konflikti
Objavljeno: 24.08.2018; Ogledov: 389; Prenosov: 91
Celotno besedilo (917,90 KB) |
10. Promocija zdravega načina življenja na Facebooku v povezavi s samopodobo, samospoštovanjem in zadovoljstvom z življenjemSimona Kapl, 2017, magistrsko delo Opis: Spletna socialna omrežja so v zadnjem času pritegnila pozornost raziskovalcev zaradi razširjenosti svojega socialnega in psihološkega učinka. Večina študij je osredotočenih na Facebook, ker je eno izmed največjih in najpopularnejših omrežij. V magistrskem delu smo ugotavljali povezavo med uporabo Facebooka in promocijo zdravega načina življenja. Želeli smo raziskati, kako je uporaba Facebooka povezana s posameznikovim zadovoljstvom z življenjem in kako promoviranje zdravja na Facebooku s samospoštovanjem in samopodobo posameznega uporabnika. Vzorec je zajemal 323 udeležencev, ki so reševali spletni vprašalnik. Od tega je bilo 84 moških in 239 žensk, starih od 14 do 66 let. Izpolnjevali so Lestvico intenzivnosti uporabe Facebooka (FIS), Rosenbergovo lestvico samospoštovanja (RSES), Vprašalnik samopodobe (SDQ III) in Lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS), zraven pa so še odgovorili na vprašanja o promociji zdravega načina življenja na Facebooku. Statistična analiza je pokazala, da sta intenzivnost uporabe Facebooka in zadovoljstvo z življenjem negativno povezana. Več časa, kot je posameznik aktiven na Facebooku, manj je zadovoljen s svojim življenjem. V načinu življenja glede na spremljanje promocij ni statistično pomembnih razlik. Rezultati so pokazali, da spremljanje promocij ni motiv za večjo uporabo Facebooka. Prav tako ni statistično pomembnih razlik med spoloma pri odločanju za bolj zdrav način življenja, edino ženske se pogosteje kot moški odločijo za izvajanje vaj, ki jih zasledijo pri spremljanju promocij. Ugotovili smo tudi, da se samopodoba in samospoštovanje posameznikov, ki spremljajo promocije o zdravem načinu življenja na Facebooku, ne razlikujeta statistično pomembno od samopodobe in samospoštovanja tistih, ki teh promocij ne spremljajo. Rezultati vsekakor kažejo na pomembnost raziskovanja povezave Facebooka in zdravega načina življenja.
Ključne besede: Promocija zdravja, zdrav način življenja, uporaba Facebooka, spletna socialna omrežja, socialno vplivanje, zadovoljstvo z življenjem, samopodoba, samospoštovanje
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 695; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,06 MB) |
