| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POVEZANOST UČNIH STRATEGIJ Z MOTIVACIJO UČENCEV V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLI
Tadeja Mernik, 2009, diplomsko delo

Opis: Z empirično raziskavo sem želela odgovoriti na vprašanje, ali obstaja korelacija med notranjo učno motivacijo pri posamezniku in njegovo oceno pomembnosti uporabe kognitivnih in metakognitivnih strategij pri učenju, ki med drugim predstavljata osnovo za samoregulacijsko učenje. V raziskavi, ki je bila izvedena med mladostniki različnega spola in starosti, sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati so pokazali, da med spoloma sicer ni prisotnih statistično značilnih razlik v predanosti delu kot dimenziji notranje motivacije, da pa se dekleta bolj kot fantje posvečajo učenju in delu za šolo iz lastnega interesa. Če upoštevamo še naslednjo ugotovitev, in sicer, da dekleta pripisujejo višji pomen rabi učnih strategij, lahko rečemo, da so dekleta bolj učno samoregulativna v primerjavi s fanti. Nadalje se je izkazalo, da med mladostniki različnih starosti ni opaznih razlik v oceni pomembnosti rabe učnih strategij, obstajajo pa statistično pomembne razlike v notranji motivaciji. Medtem ko je za mlajše mladostnike značilna večja predanost šolskemu delu in učenju v primerjavi s starejšimi, pa se slednji pogosteje učijo zaradi lastnega zanimanja in želje, da bi poglobili in utrdili svoje znanje. Kot ključno ugotovitev raziskave pa navajam naslednjo; in sicer da obstaja povezanost med posameznikovo notranjo motivacijo in njegovo oceno pomembnosti uporabe strategij pri učenju. Rezultati raziskave namreč kažejo, da mladostniki, pri katerih je prisotna večja notranja motivacija, tudi višje ocenjujejo rabo učnih strategij.
Ključne besede: samoregulacijsko učenje, notranja učna motivacija, učne strategije, lastni interes, predanost delu
Objavljeno: 09.07.2009; Ogledov: 3487; Prenosov: 753
.pdf Celotno besedilo (579,07 KB)

2.
STRATEGIJE ZA SPODBUJANJE MOTIVACIJE V OSNOVNI ŠOLI
Mateja Cankar, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela avtorica povzame pojem motivacije v izobraževanju in pristope, ki jih za motiviranje učencev priporočajo uveljavljeni psihologi. V empiričnem delu avtorica preučuje s pomočjo ankete in njene razčlembe, kakšne strategije za spodbujanje motivacije uporabljajo slovenski učitelji. Hkrati preveri, kako učitelji razumejo pojem motivacijskih strategij in če jih uporabljajo zavestno. Rezultate ankete primerja glede na dobo poučevanja učiteljev in glede na triado poučevanja.
Ključne besede: motivacija, notranja motivacija, motivacijske strategije, samoregulacijsko učenje.
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 3616; Prenosov: 681 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1001,55 KB)

3.
SAMOREGULACIJA UČENJA GEOGRAFIJE V OSNOVNI ŠOLI
Sara Knez, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja značilnosti samoregulacijskega učenja s poudarkom na strategijah za samoregulacijsko učenje, načinih učenja geografije in vlogi učitelja geografije. Podatki za raziskavo so bili pridobljeni z anketiranjem osnovnošolcev ter z intervjuvanjem osnovnošolskih profesorjev geografije. Raziskava je pokazala razlike glede na starost in spol učencev v uporabi strategij za samoregulacijo učenja ter samem načinu učenja geografije. Nadalje je bilo ugotovljeno, da je za izboljšanje samoregulacijskega učenja potrebno razvijati področja, ki zadevajo akademsko samopodobo učencev, iskanje pomoči pri kompetentnih osebah, samostojno iskanje informacij in uporabo virov, aktivne oblike učenja, strategije za učinkovito učenje ter načrtovanje in organizacijo učenja.
Ključne besede: samoregulacijsko učenje, dejavniki samoregulacijskega učenja, strategije za samoregulacijo učenja, kognitivne in metakognitivne strategije, načini učenja geografije, vloga učitelja
Objavljeno: 16.10.2015; Ogledov: 1171; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (814,11 KB)

4.
KOMPETENCA UČENJE UČENJA V VISOKOŠOLSKEM IZOBRAŽEVANJU: ODNOS DO UČENJA IN METAKOGNITIVNA TOČNOST
Sabina Trstenjak, 2015, magistrsko delo

Opis: Učenje učenja sestavljajo tri področja: kognicija, metakognicija in motivacijsko-emocionalno področje. Sestavni del sta tudi samoregulacija in globinski pristop učenja. V povezavi s kompetenco učenje učenja, smo izvedli raziskavo pri študentih Univerze v Mariboru. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri imajo razvito kompetenco iz vidika odnosa do učenja in metakognitivne točnosti. Pri čemer smo preverjali obstoj razlik glede na spol, stopnjo študija, smer študijskega programa in vrsto študija. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati kažejo, da imajo študenti povprečen odnos do učenja in so pri ocenjevanju pravilnosti rešitev iz vidika metakognitivne točnosti negotovi. Pomembne statistično značilne razlike so se pokazale pri posameznih dimenzijah učenje učenja. Študentke so ocenile, da so strateško bolj zavedne in globinsko bolj procesirajo informacije. Študenti bolj verjamejo v sposobnosti. Študenti 2. stopnje se počutijo bolj neodvisni in čvrsti pri učenju, ter bolj verjamejo v sposobnosti kot študenti 1. stopnje. Študenti družboslovno-humanistične smeri se ocenjujejo kot strateško bolj zavedni učenci in bolj verjamejo v delovanje, v primerjavi s študenti naravoslovno-matematične in tehnične smeri. Pedagoški študenti se počutijo bolj kompetentni pri skupinskem delu in učenju in neodvisni ter čvrsti kot nepedagoški študenti. Pokazala se je statistično značilna razlika pri skupnem rezultatu odnosa do učenja. Študenti družboslovno-humanistične smeri imajo pozitivnejši odnos do učenja, kot študenti naravoslovno-matematične in tehnične smeri. Med odnosom do učenja in metakognitivno točnostjo ni pomembne korelacije.
Ključne besede: učenje učenja, samoregulacijsko učenje, globinski pristop, odnos do učenja, metakognitivna točnost
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 622; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1019,87 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici