| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
REGULATIVA OGLAŠEVANJA V EVROPSKI UNIJI
Maja Jagodič, 2009, diplomsko delo

Opis: Oglaševanje je zagotovo zelo dinamična gospodarska panoga, ki jo spodbuja kreativnost, a jo hkrati tudi zavira, ker prinaša nove in nove vrste oziroma načine oglaševanja, ki morajo biti primerni in pravilni, da so kos pravni regulaciji, ki jo spodbuja v njeni pozitivni konkurenčni naravnanosti in omejuje v nelojalni komercialnosti. Zaradi raznovrstnosti in spremenljivosti je oglaševanje nemogoče klasificirati kot zaokroženo pravno področje. Zakonodaja ne more dokončno opredeliti določene dejavnosti posamezne družbe. Temelji na dejstvih, ki jih je lahko dokazati. Pogosto je za dejavnost pomembno tudi ocenjevanje njene dobre prakse. Posamezna stroka želi znotraj svojega ustvarjanja vzpostaviti večjo raven strokovnosti ali se izogniti večji restrikciji s strani države. Panoge zato vzpostavijo lastna pravila, ki so dopolnitev zakonodaje npr. v obliki kodeksov.
Ključne besede: oglaševanje, samoregulacija oglaševanja, Slovenski oglaševalski kodeks
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 1576; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (336,68 KB)

2.
RAZLIKE V UPORABI KOGNITIVNIH IN METAKOGNITIVNIH STRATEGIJ SAMOREGULACIJSKEGA UČENJA
Biljana Levstik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo kognitivne in metakognitivne strategije samoregulacijskega učenja, ki zajemajo osrednji del. Izhajamo iz teorije o kognitivnem razvoju človeka in njegovih metakognitivnih procesih, torej mišljenja o lastnem mišljenju. Vse življenje se učimo. Najintenzivneje in namensko pa v času šolanja. Pomembno je, da učenec razvije lastne strategije učenja, ki jih bo sposoben ustrezno regulirati in s pomočjo lastne aktivnosti v učnem procesu priti do novega znanja. Osrednje vprašanje diplomskega dela je, ali spol, starost, učni uspeh in izbira izobraževalnega programa vplivajo na uspešnost in kvaliteto uporabe kognitivnih in metakognitivnih strategij samoregulacijskega učenja. Rezultati raziskave so pokazali, da so dekleta tista, ki uspešneje kot fantje uporabljajo kognitivne in metakognitivne strategije. V raziskavi ni bilo ugotovljenih statistično pomembnih razlik v uporabi strategij med dijaki drugega in četrtega letnika. Tudi boljši učni uspeh dijakov se ni izkazal kot pokazatelj kvalitetnejše uporabe samoregulacijskih strategij. Med dijaki gimnazije ter dijaki srednje strokovne šole ni bilo ugotovljenih statistično pomembnih razlik v uspešnejši uporabi strategij učenja.
Ključne besede: kognicija, metakognicija, samoregulacija, učenje, učne strategije, kognitivne strategije, metakognitivne strategije.
Objavljeno: 09.02.2012; Ogledov: 3542; Prenosov: 691
.pdf Celotno besedilo (562,55 KB)

3.
ETIČNOST DELA SLOVENSKIH NOVINARJEV
Aleksandra Turščak, 2012, magistrsko delo

Opis: V javnosti se pojavljajo vprašanja o etičnosti dela novinarjev v medijih. Mediji so del našega vsakdanjika in pomembno vplivajo na naše življenje, nas usmerjajo in večini ljudi kreirajo tudi osebno mnenje. Nad klasičnim pristopom k novinarstvu je prevladal tržni pristop. Za tržno usmerjeno novinarstvo je značilno predvsem neupoštevanje novinarskih meril kot so ideal objektivnosti, resnicoljubnost, preverjanje informacij, izogibanje nekorektnemu, osebno žaljivemu predstavljanju podatkov in dejstev, posledica tega pa je senzacionalizem v novinarstvu. Časniki tekmujejo za najbolj senzacionalne zgodbe, pri tem pa morajo spoštovati etične standarde. Novinarji so v demokratični družbi izpostavljeni relativno majhnim zakonskim omejitvam, ki so samo okvir za njihovo delovanje. Temeljni samoregulacijski dokument, ki zagotavlja norme, po katerih naj bi se novinar ravnal, je Kodeks novinarjev republike Slovenije. Kodeks pišejo novinarji sami in pomeni samopremislek njihove lastne stroke. Bistvo samoregulacije je v tem, da temelji na prostovoljnem sodelovanju, konsenzu in samoomejevanju. Za spoštovanje etičnih in profesionalnih pravil novinarskih besedil in prispevkov skrbi novinarsko častno razsodišče, ki je skupni samoregulativni organ sindikata in društva novinarjev Slovenije. NČR sestavljajo izvoljeni novinarji, uredniki in dva predstavnika javnosti. V praktičnem delu raziskave smo si zadali nalogo ugotoviti, kako novinarji sami ocenjujejo svoje delo in delo kolegov novinarjev.
Ključne besede: Etika, novinarstvo, samoregulacija, novinarski etični kodeks, novinarsko častno razsodišče
Objavljeno: 29.05.2012; Ogledov: 1764; Prenosov: 627
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

4.
Vloga prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju: Miselna naravnanost v povezavi z učnim uspehom, učno nadarjenostjo, s samoregulacijo učenja in z učno samopodobo
Katja Polh Budja, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati vlogo prepričanj o umskih sposobnostih v šolskem okolju. V raziskavi smo preverjali miselno naravnanost o umskih sposobnostih kot dejavnik učne uspešnosti, nadarjenosti, učne samoregulacije in učne samopodobe. Miselna naravnanost zajema prepričanja, ki jih imajo posamezniki o svojih najbolj osnovnih lastnostih in sposobnostih. Posamezniki s fiksno miselno naravnanostjo so prepričani, da so njihove sposobnosti nespremenljive, posamezniki z miselno naravnanostjo k rasti pa menijo, da se njihove sposobnosti z učenjem in s trudom lahko spremenijo. Z našo raziskavo smo želeli ugotoviti, ali imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. V študiji je sodelovalo 232 učencev osmega oziroma devetega razreda osnovne šole, v starostnem razponu od 13 do 17 let. Udeleženci so izpolnili vprašalnik, sestavljen iz treh lestvic; Vprašalnik učne samoregulacije (SRQ-A), Vprašalnik učne samopodobe (SDQ-II) in Vprašalnik miselne naravnanosti (revidirana mera). Uporabili smo še mero učne uspešnosti (izračunano na podlagi povprečja zaključnih ocen pri treh šolskih predmetih iz preteklega šolskega leta) in podatek o statusu nadarjenosti. Rezultati so pokazali, da imajo učenci z višjo stopnjo miselne naravnanosti k rasti boljši učni uspeh, višjo učno samopodobo in višjo stopnjo relativne avtonomije pri samoregulaciji učenja v primerjavi z učenci, ki so v večji meri fiksno miselno naravnani. Ugotovili smo tudi, da so nadarjeni učenci v večji meri miselno naravnani k rasti v primerjavi z učenci, ki niso identificirani kot nadarjeni. V nasprotju z našo predpostavko se je pokazalo, da miselna naravnanost nima prirastne napovedne vrednosti za učno uspešnost ob učni samopodobi in učni samoregulaciji. Ugotovitve kažejo na pomembnost raziskovanja miselne naravnanosti in odkrivanja številnih področij, kjer se posameznikova miselna naravnanost odraža.
Ključne besede: miselna naravnanost, učna uspešnost, učna samoregulacija, učna samopodoba, nadarjenost
Objavljeno: 11.01.2018; Ogledov: 968; Prenosov: 315
.pdf Celotno besedilo (929,33 KB)

5.
VARSTVO OTROKOVIH PRAVIC V OGLAŠEVALSKI INDUSTRIJI
Tamara Kovačič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je podrobneje predstavljeno varstvo otrokovih pravic v oglaševalski industriji. Za boljše razumevanje je najprej obrazložen pojem otroka in oglaševanja. V nadaljevanju so izpostavljeni nekateri temeljni mednarodnopravni viri, ki regulirajo področje otrokovih pravic in oglaševanja. Poudarek diplomske naloge pa je bil na predstavitvi in preučitvi, kako so otroci in mladoletniki zaščiteni pred potencialnimi škodljivimi oglasnimi vsebinami v Sloveniji po Zakonu o medijih, Zakonu o varstvu potrošnikov in Slovenskem oglaševalskem kodeksu. V diplomski nalogi je predstavljeno tudi delo Oglaševalskega razsodišča in aktualen primer, ki se navezuje na temo diplomske naloge.
Ključne besede: otroke pravice, oglaševanje, samoregulacija, Evropska Unija, Slovenija
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 1231; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (166,29 KB)

6.
DEJAVNIKI UČINKOVITEGA UČENJA S POUDARKOM NA MOTIVACIJI IN UČNIH NAVADAH
Matejka Zule, 2013, diplomsko delo

Opis: Problem, ki ga obravnava diplomska naloga, je učinkovitost učenja z vidika izobraževanca. Poudarek je predvsem na formalnem izobraževanju, čeprav se z učenjem v življenju srečujemo nenehno in je zato naloga tudi širše uporabna. V teoretičnem delu avtorica obravnava dejavnike učinkovitega učenja, podrobneje obravnava učne navade in motivacijo. V nalogi so predstavljeni tudi nekateri predlogi učinkovitih učnih navad. Kot novejša metoda za izboljšanje učnih navad je opisana t. i. samoregulacija učenja. V praktičnem delu avtorica izvede raziskavo med študenti Fakultete za šport. Študenti imajo različne učne navade, od katerih je bolj ali manj odvisna uspešnost njihovega študija in tudi nadaljnjega poklicnega usposabljanja. Avtorica v raziskavi prouči njihovo motivacijo in učne navade ter odvisnost med tema dvema dejavnikoma uspešnega učenja.
Ključne besede: učinkovitost učenja, učne navade, motivacija, samoregulacija učenja, raziskava
Objavljeno: 09.12.2013; Ogledov: 1362; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (1,96 MB)

7.
VARSTVO OTROK PRED TRŽENJEM ALKOHOLA IN NEZDRAVE HRANE V EVROPSKI UNIJI
Inesa Babajić Širbegović, 2015, diplomsko delo

Opis: Varovanje zdravja ljudi je vrednota, ki jo Evropska unija (odslej EU) spoštuje in v ta namen prilagaja svojo zakonodajo. Obseg ukrepanja EU na področju zdravstvene politike je določen s Pogodbo o delovanju EU (odslej PDEU). EU varuje zdravje tako, da dopolnjuje nacionalno politiko držav članic s pravnimi akti, raziskavami s tega področja in sodno prakso Sodišča EU. Zelo pereč problem v EU so namreč kronične nenalezljive bolezni, ki so pogosto rezultat nezdravega prehranjevanja in uživanja alkoholnih pijač. Te bolezni pa vodijo k večjim socialnim in ekonomskim stroškom. Zato v diplomskem delu analiziram vrsto določb, ki urejajo trženje alkoholnih pijač in nezdrave hrane otrokom v EU. V diplomskem delu najprej predstavim splošni pravni okvir glede trženja blaga in storitev, nato pa še konkretne ukrepe EU, v smislu direktiv in sodne prakse Sodišča EU s področja trženja alkoholnih pijač in nezdrave hrane otrokom. Poleg tega na podlagi načela nujnosti in sorazmernosti predstavim razmerje med pravicami otrok, kot skupine potrošnikov in pravicami ponudnikov industrije. Diplomsko delo zaključim z ugotovitvami in načelom subsidiarnosti med nacionalnimi sistemi in EU, ki bi lahko pomagalo uresničiti postavljeni cilj, tj. zaščititi otroke pred trženjem alkohola in nezdrave hrane.
Ključne besede: zaščita otrok, alkohol, hrana, pravo Evropske unije, trženje, debelost, samoregulacija
Objavljeno: 10.06.2015; Ogledov: 1182; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

8.
Starostne razlike v samoregulaciji učenja
Karin Bakračevič Vukman, Marta Licardo, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: V pričujoči raziskavi smo želeli preučiti razvoj različnih področij samoregulacije v obdobju mladostništva in zgodnje odraslosti. Študija je vključevala učence v zaključnih razredih osnovne šole, stare 14-15 let, gimnazijce, stare 17-18 let, in študente, stare 22-23 let. Za pridobivanje informacij o kognitivni, metakognitivni in motivacijski samoregulaciji pri učenju smo uporabili Vprašalnik metakognitivnih, kognitivnih in motivacijskih strategij (Motivated Strategies for Learning Questionnaire MSLQ; Pintrich, 1991). Merili smo tudi metakognitivno točnost ob reševanju problemov. Le-ta naj bi nakazovala dejansko zmožnost metakognitivne samoregulacije. Rezultati so med starostnimi skupinami pokazali naslednje razlike: zaznana sposobnost samoregulacije je glede na skupino osnovnošolcev v obdobju srednjega šolanja upadla in nato zopet narasla v obdobju študija. Omenjena tendenca se ni pokazala v meritvi metakognitivne točnosti, pri kateri smo beležili izboljšanje skozi celotno raziskovano obdobje. Pokazale so se tudi zanimive razvojne razlike med spoloma: razlike v zaznani zmožnosti samoregulacije med fanti in dekleti so bile veliko večje v obdobju zgodnjega mladostništva (osnovnošolci), nato so se z naraščajočo starostjo zmanjšale (skupina srednješolcev) in v obdobju poznega mladostništva oziroma zgodnje odraslosti (skupina študentov) so razlike praktično izginile. Razlog za to lahko najverjetneje iščemo v različni hitrosti razvoja samoregulacije med fanti in dekleti.
Ključne besede: samoregulacija, metakognicija, starostne razlike, učenci, učenje, mladostniki, Vprašalnik metakognitivnih, kognitivnih in motivacijskih strategij (MSLQ), Naloge verbalno-logičnega razmišljanja
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 492; Prenosov: 33
URL Povezava na celotno besedilo

9.
Položaj častnih razsodišč na področju medijev in učinki njihovih odločitev
Jana Ujčič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali častna razsodišča na področju medijev. Gre za telesa samoregulacije, ki so jih vzpostavile novinarske organizacije in ki predvsem obravnavajo pritožbe domnevnih kršitev etičnih kodeksov novinarjev. V svetu so telesa samoregulacije tiskovni ali medijski sveti. Ti imajo na voljo različne oblike ukrepanja pri kršitvah. Vsem pa je skupno prizadevanje, da mediji objavijo njihove ugotovitve. V diplomskem delu smo ugotovili ključne razlike med telesi samoregulacije v sedmih evropskih državah, tudi z vidika mehanizmov zagotavljanja objav in sankcij, ki jih imajo na voljo. Prav tako smo na podlagi primerjalne analize podali razmislek o mogočih rešitvah samoregulacije v Sloveniji.
Ključne besede: novinarstvo, mediji, samoregulacija, častno razsodišče, tiskovni svet
Objavljeno: 07.09.2016; Ogledov: 457; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

10.
PRAVNA UREDITEV OGLAŠEVANJA V EU Z VIDIKA ZAŠČITE OTROK
Špela Gornik, 2016, diplomsko delo

Opis: Oglaševanje, namenjeno otrokom, je področje »etično spornega oglaševanja«, saj otroci sami niso sposobni procesiranja oglasov na zavestni in kritični ravni (t. i. oglaševalska pismenost otrok), zato podjetja lažje vplivajo na njihove potrebe in ustvarjajo dodatne želje pri otrocih. Diplomsko delo preučuje problematiko oglaševanja otrokom v Evropski uniji (EU). Predstavljeno je, zakaj so otroci posebna skupina potrošnikov, ki so deležni oziroma bi morali biti deležni posebne zaščite. Pravni okvir pri regulaciji oglaševanja otrokom v EU, posameznih državah članicah EU, predstavlja pravo EU, v okviru katerega pa so države članice oblikovale svojo nacionalno zakonodajo, v obliki zakonov in podzakonskih aktov. Pomemben element na področju omejevanja oglaševanja predstavlja tudi instrument samoregulacije v obliki sprejetih oglaševalskih standardov. V okviru diplomske naloge analiziram umestitev oglaševanja iz vidika sodne prakse EU. Navajam pomembne odločitve sodišča EU glede nacionalnih omejitev oglaševanja v luči prostega pretoka blaga. V zadnjem delu diplomskega dela so obravnavane ureditve posameznih držav članic in njihova usklajenost s pravom EU. EU varuje otroke z določbami številnih direktiv in s tem postavlja omejitve pri oglaševanju, kar pa je dvorezen meč, saj z omejitvami kar hitro lahko poseže na področje omejevanja prostega pretoka blaga. V diplomski nalogi zaključujem, da kljub naporom harmonizacije področja oglaševanja otrokom, so v praksi držav članic še vedno različni pristopi k regulaciji oglaševanja otrokom. Obstoječi način regulative ne zagotavlja dovolj velike zaščite otrok pri oglaševanju, čeprav se institucije zavedajo problematike in potrebnih sprememb na zadevnem področju.
Ključne besede: pravo EU, načini prodaje, prost pretok blaga, oglaševanje, otroci, zaščita, samoregulacija, harmonizacija
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 641; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (890,29 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici