Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Mladostniki preživijo veliko svojega časa na pametnih telefonih, zato smo v naši magistrski nalogi izhajali iz vprašanja, kakšno povezavo imajo različni vidiki uporabe pametnega telefona z učenjem in učnim uspehom srednješolcev. Osrednji namen naše raziskave je bil podrobneje preučiti vlogo pogostosti uporabe, motivov za uporabo in zasvojenosti s pametnim telefonom pri napovedovanju učnega uspeha, učne samoregulacije in učne zavzetosti. Na vzorcu 464 slovenskih srednješolcev smo uporabili štiri lestvice: vprašalnik o motivih za uporabo pametnega telefona, kratko lestvico zasvojenosti s pametnim telefonom SAS-SV, prilagojeno različico vprašalnika motivacijskih strategij MSLQ ter vprašalnik učne zavzetosti UWES-S. Vključili smo še vprašanja o uporabi aplikacij na pametnem telefonu ter subjektivno in objektivno oceno časa uporabe pametnega telefona. Rezultati so pokazali, da srednješolci svoj čas uporabe pametnega telefona podcenjujejo – tega v povprečju uporabljajo štiri ure na dan, predvsem iz praktičnih in socialnih motivov. 33 % dijakov je izražalo visoko stopnjo tveganja zasvojenosti s pametnim telefonom. V primerjavi s skupino z nižjo stopnjo tveganja za zasvojenost ti srednješolci pametni telefon uporabljajo pogosteje ter kažejo nižjo stopnjo motivacijske samoregulacije in učne zavzetosti. Analiza rezultatov je pokazala, da pogostost uporabe negativno napoveduje metakognitivno in motivacijsko samoregulacijo ter učno zavzetost. Motivi za uporabo pametnega telefona različno (pozitivno in negativno) napovedujejo vključene vidike učne dejavnosti srednješolcev. Pri tem so se instrumentalni motivi pokazali kot pozitiven napovednik učnega procesa dijakov, socialni motivi pa niso pomemben napovednik nobene od vključenih spremenljivk. Za samoporočano zasvojenost s pametnim telefonom pa so rezultati pokazali, da ta negativno napoveduje motivacijski vidik učnega delovanja srednješolcev. Za obravnavano področje vidimo še veliko možnosti za raziskovanje, praktične implikacije pa so dobrodošle predvsem v izobraževalnem kontekstu.
Ključne besede: Uporaba pametnega telefona, motivi za uporabo pametnega telefona, zasvojenost s pametnim telefonom, učna uspešnost, učna samoregulacija, učna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 02.12.2021; Ogledov: 1313; Prenosov: 167
Celotno besedilo (1,49 MB)

Opis: Tvegano vedenje je pogosto predvsem med mladostniki, vendar zelo pogosto pusti posledice v kasnejših življenjskih obdobjih. Tvegano spolno vedenje je tesno povezano s samoregulacijo in samokontrolo, ki se oblikujeta od otroštva pa vse do odraslosti. Starši igrajo pomembno vlogo pri seznanjanju otrok s tveganim spolnim vedenjem in deloma tudi pri tem, do katere mere se bo pri otroku razvila samoregulacija in samokontrola. Namen naše magistrske naloge je bil ugotoviti, kako se samoregulacija in samokontrola povezujeta s tveganim spolnim vedenjem. Podatke smo pridobili s tremi vprašalniki (Vprašalnik samoregulacije – ASRI, Lestvica samokontrole in Vprašalnik tveganega spolnega vedenja – SRS). V raziskavo so bili vključeni dijaki, ki obiskujejo gimnazijo na območju Podravske regije. Rezultati so pokazali, da se višja izražena stopnja samoregulacije in samokontrole med mladostniki povezuje z nižjo stopnjo vpletenosti v tvegana spolna vedenja. Pokazale so se statistično pomembne razlike med spoloma, kjer smo ugotovili, da so fantje tisti, ki so bolj vpleteni v tvegana spolna vedenja kot dekleta. Prav tako so se pokazale statistično pomembne razlike med spoloma v smeri, da so fantje tisti, ki so pogosteje vpleteni v nezaščitene spolne odnose. Rezultati so v večji meri potrdili naše hipoteze in predvidevanja. Izsledki raziskave so ključni predvsem za ozaveščanje mladostnikov in staršev o tveganem spolnem vedenju.
Ključne besede: samoregulacija, samokontrola, tvegano spolno vedenje, mladostništvo, tvegano vedenje
Objavljeno v DKUM: 24.09.2019; Ogledov: 1458; Prenosov: 200
Celotno besedilo (902,12 KB)

Opis: V delu sem najprej morala raziskati oglaševanje kot tako, kako vpliva na vedenje odjemalcev in na kakšen način se le – ti odločajo za nakup. Glavni problem diplomske naloge pa je bilo subliminalno oglaševanje. Beseda je tuja, v slovenščino se prevede v prikrito oglaševanje, torej že ime pove, da oglaševalec oglašuje tako, da ni na prvo žogo očitno. Ker je tak način oglaševanja manj moteč in manj očiten, se ga oglaševalci radi poslužujejo. Kot ugotovimo v delu, je subliminalno oglaševanje v nekaterih oblikah zelo razširjeno in lahko tudi zelo učinkovito. Še posebej priljubljena je uporaba »product placement-a«. Nekateri so mnenja, da s takšnim načinom oglaševanja oglaševalci zavajajo odjemalce in da je to način manipulacije – »naredimo vse, da se izdelek proda, tudi če jim moramo to vcepiti v podzavest.« V zvezi s subliminalnim oglaševanjem nas je zanimalo, v kakšnih oblikah se pojavlja v medijih, na kakšen način ta vpliva na odjemalce, glavno vprašanje, na katerega si odgovorimo v delu pa je, ali je subliminalno oglaševanje dejansko učinkovito. V delu sem se dotaknila tudi etičnosti oglaševanja, ki gre s subliminalnim oglaševanjem z roko v roki, prav zaradi svoje neagresivnosti in obtožb, da je način manipulativen. Prav zaradi neetičnega prizvoka prikritega oglaševanja, pa je država oblikovala določene zakone, ki to oglaševanje omejujejo in v tem smislu tudi zaščitijo potrošnika. V delu sem raziskala zakone, kjer je omenjeno prikrito oglaševanje, a ker zakonodaja velikokrat ne zadostuje, se je v oglaševanju oblikovala tudi tako imenovana samoregulacija, torej da podjetja sama regulirajo svoje delovanje na trgu. Po raziskovanju literature je bil moj sklep naslednji: Da, subliminalno oglaševanje je učinkovito, vendar ne v vseh oblikah. S strani znanstvenikov je bilo dokazano, da avdio in vizualna subliminalna spročila na odjemalca vplivajo v strogih laboratorijskih pogojih, ter le če je izdelek povezan s trenutnimi željami in potrebami odjemalca, ki se mu subliminalno oglašuje. sicer je dokazano, da lahko takšna sporočila vplivajo na odjemalčeve možgane, vendar le v minimalnih merah. Po drugi strani pa imamo oblike takšnega oglaševanja, ki se na veliko uporabljajo in so se izkazale za zelo učinkovite – prva izmed teh je umeščanje izdelkov v popularne serije, filme, glasbene videospote itd., po mojem mnenju ena izmed učinkovitejših je tudi plačana oglaševalska vsebina, predstavljena kot novinarski članek. Tukaj sem mnenja, da dejansko gre za zavajanje potrošnika, ki v malovernosti verjame, da bere neodvisen novinarski članek, ki je pravzaprav oglas, vendar pa prav na ta način pridobi bralca – s svojo neagresivnostjo, kar je pravzaprav ena izmed glavnih karakteristik prikritega oglaševanja. Ljudje verjamejo, da je oglaševalski svet poleg klasičnih oglasov nasičen tudi s subliminalnimi, vendar oglaševalci sami trdijo, da takšnega načina oglaševanja ne uporabljajo. Ker je tema zelo obsežna, se bomo v nadaljevanju konkretneje posvetili vsem zgoraj omenjenim.
Ključne besede: Prikrito oglaševanje, umeščanje izdelkov, etika, vedenje odjemalcev, zakonodaja, samoregulacija
Objavljeno v DKUM: 26.11.2018; Ogledov: 2196; Prenosov: 329
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: Glavni vodili vzpostavitve avtorskopravnega sistema, ki se nista spremenili vse od povojev avtorskega prava v začetku 18. stoletja, sta spodbuditi učenje in širiti znanje. V prispevku so identificirani trije pojavi, ki so v preteklem desetletju povzročili obrate v nekaterih temeljnih paradigmah, vezanih na avtorskopravno varstvo znanstvenih del. Analiza sodobnih trendov vodi do sklepa, da motivacija za ustvarjanje v znanosti vse manj izhaja iz koristi, ki jih avtorju (znanstveniku ali raziskovalcu) prinaša avtorskopravni monopol in da so to spodbudo v veliki meri nadomestili samoregulacijski sistemi znotraj institucionalne znanosti. Tak razvoj posredno postavlja pod vprašaj teoretično utemeljitev potrebe po avtorskopravnem varstvu znanstvenih del.
Ključne besede: znanstveno raziskovanje, raziskovalno delo, avtorsko pravo, avtorske pravice, znanstvenan dela, digitalizacija, globalizacija znanosti, svetovna gospodarska kriza, samoregulacija v znanosti
Objavljeno v DKUM: 02.08.2018; Ogledov: 1107; Prenosov: 45
Celotno besedilo (468,59 KB)

Opis: Dosedanje raziskave samoregulacije ter socialnega in emocionalnega razvoja kažejo na povezanost med temi pomembnimi področji. Otroci z višjo samoregulacijo so bolj kompetentni na socialnem in emocionalnem področju, kar vpliva tudi na njihov kasnejši razvoj. Uspešna samoregulacija je pomemben razvojni mejnik v otroštvu in je celo prediktor kasnejšega uspeha na številnih življenjskih področjih. Namen naše raziskave je bil na populaciji otrok starih od 4 do 6 let ugotoviti povezanost toplega (prizadevni nadzor) in hladnega (izvršilne funkcije) aspekta samoregulacije ter povezanost slednjega z emocionalno stabilnostjo in prosocialnim vedenjem. Hoteli smo ugotoviti tudi spolne razlike otrok pri prizadevnem nadzoru, razlike v prizadevnem nadzoru glede na zakonski oz. partnerski status staršev ter razlike pri ocenjevanju prizadevnega nadzora s strani njihovih staršev in vzgojiteljev. V raziskavo je bilo vključenih 115 otrok iz dveh vrtcev na Hrvaškem, podatke pa smo pridobili tudi od njihovih staršev in vzgojiteljev. Prizadevni nadzor smo merili s kratko obliko Vprašalnika o vedenju otrok, izvršilne funkcije pa s Testom dimenzionalnega sortiranja kartic. Socialni razvoj otrok se je meril s Skalo za ocenjevanje prosocialnega in agresivnega vedenja, emocionalni razvoj pa z Ilustriranim projektivnim vprašalnikom emocionalne stabilnosti. Socio-demografske podatke smo pridobili z Vprašalnikom o osnovnih sociodemografskih podatkih. Rezultati korelacijske analize in analize variance so pokazali, da med prizadevnim nadzorom in izvršilnimi funkcijami obstaja statistično pomembna pozitivna korelacija, podobno kot med prizadevnim nadzorom in emocionalno stabilnostjo ter prosocialnim vedenjem in med izvršilnimi funkcijami in emocionalno stabilnostjo. Prav tako se pokazalo, da obstaja statistično pomembna razlika v prizadevnem nadzoru otrok glede na spol otrok, zakonski oz. partnerski status staršev ter med ocenjevanjem prizadevnega nadzora predšolskih otrok s strani njihovih staršev ter vzgojiteljev. Pomembne praktične implikacije naše raziskave se nanašajo na pridobivanje večjega razumevanja vloge samoregulacije pri emocionalnem in socialnem vedenju otrok, možnost spodbujanja socialnega razvoja predšolskih otrok skozi spodbujanje njihovih samoregulatornih sposobnosti in kapacitet ter potrebo pridobivanja podatkov o samoregulaciji otrok iz različnih virov.
Ključne besede: samoregulacija, prizadevni nadzor, izvršilne funkcije, prosocialno vedenje, emocionalna stabilnost, predšolski otroci
Objavljeno v DKUM: 19.02.2018; Ogledov: 3061; Prenosov: 443
Celotno besedilo (1,26 MB)