1. Vodenje zbora zaposlenih - študija primeraAlen Benko, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Vodenje zbora zaposlenih – študija primera je študija primera na osnovi izkušnje vodenja ženskega pevskega zbora zaposlenih Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. V teoretičnem delu zaključne naloge sem opisal kratek zgodovinski oris vokalne glasbe na Slovenskem, trenutno situacijo zborovodstva v Sloveniji, teoretična izhodišča iz zborovodstva in psihologije vodenja skupin. Zanimali so me vidiki vodenja zbora zaposlenih z vidika samoevalviranja, metode in oblike samorefleksije in tudi izkušnje drugih zborovodij s podobno izkušnjo vodenja pevskega zbora. V ta namen sem uporabil različne načine spremljanja in raziskovanja lastnega dela (metode hospitacije, vodenja osebnega dnevnika in analiza posnetkov). Drugi del empiričnega dela predstavlja kvantitativna raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirancev je bilo 61 in ciljna skupina so bili zborovodje iz celotne Slovenije. S pomočjo anketnega vprašalnika sem ugotovil, da se zborovodje redko srečajo z zborom zaposlenih, da je velika večina zborovodij glasbeno izobražena, da večina zborovodij uporablja didaktična in motivacijska sredstva in da so le nekateri udeleženci anketnega vprašalnika sami ustanovili zbor, ki ga vodijo.
Ključne besede: zborovsko petje, zbor zaposlenih, motivacija, samorefleksija
Objavljeno v DKUM: 28.07.2020; Ogledov: 18141; Prenosov: 227
 Celotno besedilo (1,99 MB) |
2. Razlike v dosežkih in točnost metakognitivnih ocen na različnih področjih kognitivnega funkcioniranja od adolescence do srednje odrasle dobeKarin Bakračevič, 2005, izvirni znanstveni članek Opis: V pričujoči študiji smo želeli raziskati razvoj nekaterih področij kognitivnega funkcioniranja - treh različnih tipov rezoniranja in točnost metakognitivnih evalvacij od adolescence do srednje odrasle dobe. V raziskavi je sodelovalo 282 udeležencev iz štirih starostnih skupin: adolescenti, stari 13-15 let, mlajši odrasli, stari 23-25 let, odrasli, stari 33-35 let ter odrasli, stari 43-45 let. Reševali so naloge, ki so se nanašale na sposobnosti spacialnega, verbalno-logičnega in socialnega rezoniranja, za vsako nalogo pa so morali nato oceniti ustreznost svoje rešitve in težavnost naloge. Rezultati so pokazali, da se dosežki na spacialnem in verbalno-logičnem področju stabilizirajo že v zgodnji odraslosti in da se ta stopnja pretežno ohranja skozi celotno raziskovano obdobje. Socialno rezoniranje pa se sistematično izboljšuje še vsaj do srednje odrasle dobe. Metakognitivne evalvacije so se pokazale kot najtočnejše na spacialnem področju, manj na verbalno-logičnem in najbolj netočne na socialnem področju. Metakognitivna točnost se je v splošnem izboljševala s starostjo in rezultati so nakazali tudi razlike med spoloma. Kvalitativna analiza točnosti evalvacij je pokazala, da so bili mlajši odrasli in ženske prestrogi pri ocenjevanju lastnih dosežkov. Izboljšanje metakognitivne točnosti s starostjo se ujema z dognanji raziskav, ki ugotavljajo, da postajamo skozi odraslo dobo vse bolj samorefleksivni in da metakognicija postaja z razvojem bolj učinkovita.
Ključne besede: razvojna psihologija, metakognicija, metakognitivne ocene, kognitivni razvoj, odraslost, samorefleksija
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1855; Prenosov: 64
 Povezava na celotno besedilo |
3. EVALVACIJA RAZPRŠENE PEDAGOŠKE PRAKSE ZA IZPOPOLNJEVANJE UČITELJEV IZ ZGODNJEGA UČENJA TUJEGA JEZIKADeja Božič, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Evalvacija razpršene pedagoške prakse za izpopolnjevanje učiteljev iz zgodnjega učenja tujega jezika smo ugotavljali ustreznost razpršene pedagoške prakse Študijskega programa za izpopolnjevanje iz zgodnjega učenja angleščine oz. nemščine, ki ga izvajata Pedagoška fakulteta in Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru. Spoznanja iz raziskave omogočajo udeležencem, profesorjem na fakultetah, oblikovalcem študijskih programov in drugim zaposlenim v izobraževanju, da se seznanijo s pomenom in z uspešnostjo razpršene pedagoške prakse učiteljev, ki bodo poučevali tuji jezik v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole, ter hkrati z odpravo pomanjkljivosti pri nadaljnjem izvajanju študijskih programov. Mnenja o razpršeni pedagoški praksi so bila pridobljena s pomočjo samorefleksivnega vprašalnika, ki so ga izpolnili udeleženci razpršene pedagoške prakse na Univerzi v Mariboru. Analize rezultatov so vezane na izkušnje pri razpršeni pedagoški praksi, posebej na načrtovanje in izvedbo učnih ur v tujem jeziku. Sledi analiza kompetenc, ki jih udeleženci pridobijo med prakso, ter predlogov za izboljšanje razpršene pedagoške prakse. Nazadnje so predstavljene še ugotovitve udeležencev o lastni kompetentnosti za poučevanje tujega jezika v otroštvu. Ugotovitve so pokazale, da so udeleženci izobraževanja v veliki meri zadovoljni s potekom razpršene pedagoške prakse in se čutijo kompetentne za poučevanje tujega jezika v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole po opravljenih obveznostih. Kljub temu pa so imeli nekaj težav med opravljanjem prakse, kar se odraža tudi v predlogih za izboljšanje prakse, ki naj bodo osnova za izboljšanje nadaljnjega izvajanja programa izpopolnjevanja izobrazbe iz zgodnjega učenja tujega jezika.
Ključne besede: pedagoška praksa, samorefleksija, zgodnje poučevanje, program izpopolnjevanja, kompetence učiteljev, tuji jezik
Objavljeno v DKUM: 17.12.2015; Ogledov: 1617; Prenosov: 179
Celotno besedilo (518,09 KB) |
