1. Znanje, odnos in navade žensk o samopregledovanju dojkNastja Špelec, 2021, diplomsko delo Opis: Rak dojke predstavlja velik zdravstveni problem po svetu, saj je eden izmed vodilnih vzrokov smrti pri ženskah po menopavzi glede vseh malignih obolenj. Za pravočasno odkrivanje le-tega je pomembno redno izvajanje samopregledovanja dojk po 20. letu starosti. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kakšno znanje, odnos in navade imajo ženske o samopregledovanju dojk. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili sistematičen pregled znanstvene in strokovne literature. Članke, ki smo jih uporabili v zaključnem delu, smo pridobili v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, ScienceDirect in Web of Sciences. Članke smo kritično ocenili po Joanna Briggs Institute (JBI) kontrolnih seznamih. Za analizo in sintezo podatkov smo uporabili tematsko analizo. Od dobljenih 1532 zadetkov smo glede na primernost v končno analizo vključili devet člankov. Glavni rezultati analize so pokazali, da v večini ženske premalo izvajajo samopregledovanje dojk. Razlog za to je slabo znanje o tem, zaradi premajhnega informiranja žensk ter negativen odnos žensk do samopregledovanja dojk. Samopregledovanje dojk je pomembna metoda za zgodnje odkrivanje raka dojk, zato je bistveno, da se o tehniki le-tega več govori. S tem bi pripomogli k izboljšanju znanja in odnosa žensk do smopregledovanja.
Ključne besede: Ženske, samopregledovanje dojk, rak dojk.
Objavljeno v DKUM: 29.11.2021; Ogledov: 981; Prenosov: 203
 Celotno besedilo (547,78 KB) |
2. PREVENTIVA PRED DEJAVNIKI TVEGANJA RAKA DOJK V ZASAVJUBarbara Leskovšek Polak, 2016, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Rak dojke predstavlja slabo tretjino vseh rakov pri ženskah. Predstavlja diagnozo, ki ženski spremeni življenje. Na določene dejavnike tveganja za nastanek raka dojk lahko ženska sama vpliva, na druge žal ne. Namen diplomskega dela je predstaviti dejavnike tveganja za raka dojk v Sloveniji in Zasavju. Ugotoviti želimo, kaj o dejavnikih tveganja in preventivi raka dojk menijo ženske v zasavski regiji in katerih ukrepov za preventivo se držijo.
Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Kot instrument raziskave je uporabljen anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 117 žensk iz zasavske regije. Dobljene podatke smo uredili, sešteli po skupinah in izračunali deleže. Rezultate smo prikazali opisno in grafično. Z metodo analize in sinteze smo odgovorili na raziskovalna vprašanja.
Rezultati: S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so ženske v Zasavju najbolj seznanjene z naslednjimi dejavniki tveganja za raka dojk: dedna nagnjenost, okolje v katerem živimo, onesnaženost zraka, negativni stres, kajenje ter telesna neaktivnost in debelost. Pri teh vprašanjih so pritrdilno odgovorile v višjih odstotkih. Tudi drugi dejavniki tveganja so jim poznani, vendar ne v tako velikem deležu. Izvedeli smo tudi, da anketiranke dokaj dobro skrbijo za preprečevanje dejavnikov tveganja za raka dojk in se jih trudijo same odpravljati. Veliko število vprašanih jih ne kadi, uživa zdravo, uravnoteženo prehrano, mnogo jih redno hodi na preglede h ginekologu in si redno samopregleduje dojke. Glede poznavanja programov ozaveščanja o preventivi raka dojk pa so bili odgovori manj zadovoljivi. Polovica anketirank ne ve, če v njihovem kraju obstaja tak program.
Diskusija in zaključek: Menim, da bi se dalo na področju preventive v Zasavju narediti še veliko. Ženske so sicer seznanjene z nekaterimi dejavniki tveganja, ne pa z vsemi. Še vedno si želimo, da bi manj žensk kadilo in se jih še več zdravo prehranjevalo. Predvsem pa želimo, da bi bil odstotek žensk, ki si redno samopregledujejo dojke, čim višji.
Ključne besede: rak dojke, dejavniki tveganja, skrb za zdravje, Zasavje, onesnaženost okolja, samopregledovanje dojk
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1769; Prenosov: 143
Celotno besedilo (998,41 KB) |
3. Osveščenost žensk o samopregledovanju dojk v Pomurski regijiMateja Novak, 2016, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Rak dojk je po svetu najpogostejši rak pri ženskah. S starostjo se ta bolezen veča. Z rednim samopregledovanjem dojk, hitrim prepoznavanjem sprememb na dojkah ter poznavanjem dejavnikov tveganja lahko ženske hitro prepoznajo bolezen.
Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kolikšna je osveščenost žensk o samopregledovanju dojk v Pomurski regiji.
Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 15 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 naključno izbranih žensk.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirane ženske seznanjene s pravilno tehniko samopregledovanja dojk, saj si 86 % žensk dojke samopregleduje stoje pred ogledalom, vendar pa samo 22 % žensk samopregledovanje izvaja redno, enkrat na mesec. Znanje tehnike za samopregledovanje dojk je 34 % žensk pridobilo od svojega ginekologa in prav tako 34 % žensk iz strokovnih člankov, samo 6 % pa od medicinske sestre. Anketiranke tudi premalo poznajo dejavnike tveganja, ki povzročajo raka dojke.
Sklep: Ženske se morajo zavedati, da je rak dojk ozdravljiva bolezen, če je le odkrita pravočasno. Največ lahko storijo same, s samopregledovanjem dojk ter poznavanjem dejavnikov tveganja. V Sloveniji uspešno deluje tudi državni program presejanja za raka dojk DORA, ki vabi vse ženske med 50. in 69. letom na mamografski pregled vsaki dve leti.
Ključne besede: samopregledovanje dojk, rak dojk, medicinska sestra, DORA
Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 1492; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,64 MB) |
4. OZAVEŠČENOST MOŠKIH O RAKU MOD IN DOJKEPrimož Osek, 2015, diplomsko delo Opis: Rak je bolezensko stanje, pri katerem gre za nenormalno rast celic. Najpogostejši rak pri mladih moških med 15. in 35. letom je rak mod, medtem ko se rak dojke redko pojavlja pri moških te starosti. Možnost za nastanek raka na dojki pri moških z leti narašča, tako da je rak dojke najpogostejši pri moških med 60. in 70. letom starosti.
Namen raziskave je bil ugotoviti ozaveščenost moških na območju Kozjanskega o raku mod in dojk. Kot raziskovalni inštrument smo uporabili anketni vprašalnik. Ugotovili smo, da so moški na našem območju slabo seznanjeni o raku mod ter zelo slabo seznanjeni o raku dojke pri moškem ter da si redno ne pregledujejo ne mod in ne dojk, saj jih o tem ni nihče poučil.
Na področju ozaveščanja moških o raku mod in dojk bo v prihodnosti potrebno še veliko postoriti. Vzgojno izobraževalne ter zdravstvene ustanove lahko na tem področju naredijo največ, saj spremljajo posameznika skozi vse njegovo življenje.
Ključne besede: rak mod, rak dojke pri moškem, ozaveščenost, samopregledovanje mod, samopregledovanje dojk
Objavljeno v DKUM: 07.12.2015; Ogledov: 1640; Prenosov: 236
Celotno besedilo (869,10 KB) |
5. Europa Donna in osveščenost žensk o raku dojkeMonika Vidovič, 2015, diplomsko delo Opis: Rak dojke je v Sloveniji eden izmed najpogostejših rakov pri ženskah. Na raka dojke vplivajo različni dejavniki, kot so reproduktivni dejavniki, alkohol, kajenje, telesna neaktivnost in nepravilna prehrana. S problematiko raka dojk je širša javnost premalo osveščena, zato je organizacija Europa Donna zaslužna za širjenje informacij o bolezni s številnimi aktivnostmi in projekti. Namen diplomskega dela je predstaviti raka dojke in organizacijo Europa Donna, ter z raziskavo ugotoviti poznavanje organizacije Europa Donna in osveščenost žensk o raku dojke.
V diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Za teoretična izhodišča smo uporabili strokovno literaturo, knjige in članke o raku dojke. V empiričnem delu smo uporabili metodo anketiranja. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 naključno izbranih žensk starih nad 18 let.
Rezultati raziskave so pokazali, da so ženske nad 30 let bolj osveščene o raku dojke, kot ženske pod 30 let starosti. 78 % anketiranih žensk si pravilno pregleduje dojke, vendar neredno. Več kot polovica anketiranih žensk pozna organizacijo Europa Donna. Največ informacij o organizaciji Europa Donna ženske dobijo preko interneta, časopisov, revij in televizije.
Zavedati se moramo, da je rak dojke ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo pravočasno. Zato bi se morale ženske v Sloveniji zavedati, kako zelo pomembno je samopregledovanje dojk in redno obiskovanje mamografije po 50. letu starosti. Kajti preventiva je boljša kot kurativa.
Ključne besede: Rak dojk, dejavniki tveganja, samopregledovanje dojk, mamografija, Europa Donna
Objavljeno v DKUM: 07.12.2015; Ogledov: 2526; Prenosov: 356
Celotno besedilo (455,18 KB) |
6. Presejalni program Dora in motiviranost žensk za samopregledovanje dojkMirela Dorić, 2013, diplomsko delo Opis: Rak dojke je najpogostejša maligna bolezen pri ženskah in še vedno ostaja prvi med vzroki smrti zaradi raka. Razlogov za nastanek je več, pomembno pa je dejstvo, da se je življenjska doba podaljšala in ker je rak bolezen predvsem starejših ljudi, ženske zbolevajo v večji meri kot včasih.
Potrebno je poudariti, da je rak dojke visoko ozdravljiva bolezen, če jo le odkrijemo dovolj zgodaj. Samopregledovanje dojk je prva in najenostavnejša metoda za zgodnje odkrivanje raka in edino uspešno orožje, ki ga ima vsaka ženska v svojih rokah.
Namen mojega diplomskega dela je ugotoviti, če ženske izvajajo samopregledovanje, ali ga pravilno izvajajo ali so ženske, ki so zaposlene v zdravstvu, bolj vestne pri samopregledovanju dojk in ali ženske poznajo Državni presejalni program Dora.
Raziskavo smo s pomočjo vprašalnika opravili med zdravstvenimi delavkami in med naključno izbranimi ženskami, ki niso zaposlene v zdravstvu.
Rezultati raziskave so pokazali, da ženske v večini ne poznajo pravilnega samopregledovanja dojk in da pri tem ni očitnejših razlik med obema skupinama žensk. Več kot polovica udeleženk pozna program Dora oz. njegovo področje delovanja.
Ključne besede: Samopregledovanje, rak dojk, Državni presejalni program Dora, mamografija
Objavljeno v DKUM: 30.05.2013; Ogledov: 2875; Prenosov: 347
Celotno besedilo (796,66 KB) |
7. Osveščenost študentk o raku dojkTara Bohnec, 2011, diplomsko delo Opis: Rak dojk pri ženskah predstavlja resen problem povsod po svetu, saj se iz leta v leto povečuje število na novo zbolelih. Pričakovati je, da bo v prihodnjih letih število obolelih še naraščalo, ne padalo.
Diplomsko delo Osveščenost študentk o raku dojk sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu so opisani: zgradba dojk, rak dojk v obsegu dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk, simptomi raka dojke, diagnostične metode za odkrivanje raka dojk, zdravljenje raka dojk in preventivni ukrepi raka dojk ter vloga medicinske sestre pri preventivnih ukrepih pred rakom dojk, in sicer v vlogi učiteljice ter demonstratorke.
V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, s katero smo želeli ugotoviti razlike pri poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk pri samopregledovanju dojk in vzrokih za odklanjanje samopregledovanja dojk med študentkami Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru (FZV) in Filozofske fakultete Univerze v Mariboru (FF).
Metodologija raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, za pridobitev želenih podatkov pa smo uporabili anonimen anketni vprašalnik. Sodelovalo je 50 študentk FZV in 50 študentk FF. Anketiranje študentk je bilo izvedeno konec meseca marca 2011 na obeh fakultetah. Dobljene podatke smo računalniško obdelali in prikazali z grafi.
Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da kljub boljšemu poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek raka dojk med študentkami Fakultete za zdravstvene vede le-te v nič večjem številu ne pregledujejo dojk kot študentke Filozofske fakultete.
Sklep. Znanje o raku dojk pri anketiranih študntkah je vse prej kot zadovoljivo. Potrebno bi bilo že dekleta v srednji šoli poučiti o dejavnikih tveganja za nastanek raka na dojkah, preventivnih ukrepih, predvsem v smislu samopregledovanja dojk in jih k temu motivirati.
Ključne besede: Rak dojk, samopregledovanje, dejavniki tveganja, preventivni ukrepi, zgodnje odkrivanje, študentke.
Objavljeno v DKUM: 06.06.2011; Ogledov: 11400; Prenosov: 480
Celotno besedilo (1,53 MB) |
8. Osveščenost žensk o raku dojkNina Kos, 2011, diplomsko delo Opis: Rak dojk je bolezen, ki ne prizadene ženske le telesno, temveč tudi pusti pri ženski posledice na čustvenem, duševnem in socialnem področju. V Sloveniji in v razvitem svetu je rak dojk pri ženskah na prvem mestu. Ker je tudi v prihodnosti pričakovati, da se bo breme raka dojk pri ženskah še povečevalo, je potrebno veliko pozornost usmeriti k osveščanju žensk o tej bolezni. Ženska sama lahko največ vpliva na izid bolezni s poznavanjem dejavnikov tveganja, ki se jim lahko izogne, sumljivih znamenj ter pomenom rednega samopregledovanja dojk. Le tako lahko pripomore k preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju te bolezni. V diplomskem delu je opisana bolezen rak dojk. V nadaljevanju v okviru zgodnjega odkrivanja je predstavljeno samopregledovanje dojk in vloga medicinske sestre pri tem, ter druge diagnostične metode za zgodnje odkrivanje raka dojk. Predstavljena je tudi zdravstvena vzgoja in preventivna združenja v boju za preprečevanje raka dojk.
Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela z uporabo anketnega vprašalnika. Raziskavo smo opravili v ginekološkem dispanzerju Zdravstvenega doma Murska Sobota med 80 naključno izbranimi ženskami, ki so na ta dan obiskale izbranega ginekologa.
Rezultati. Podatki, ki smo jih pridobili z raziskavo so pokazali, da so ženske v večini mnenja, da so dobro seznanjene o raku dojk, poznajo sumljiva znamenja in dejavnike tveganja, ki lahko vplivajo na nastanek raka dojk. Manj pogosto so sicer kot dejavnik tveganja obkrožile starost in spol, ki sta prav tako pomembna. Zaskrbljujoč podatek pa je, da si redno, vsak mesec pregleduje dojke zelo malo anketiranih žensk.
Sklep. Osveščenost žensk o raku dojk je zelo pomembna, saj je za zgodnje odkrivanje raka dojk še vedno najpomembnejše znanje o tej bolezni. Iz raziskave je razvidno, da si velika večina anketiranih žensk želi še več informacij in raznoraznih zdravstvenovzgojnih programov za poučevanje žensk na tem področju.
Ključne besede: rak dojk, preventiva, zdravstvena vzgoja, samopregledovanje dojk
Objavljeno v DKUM: 31.05.2011; Ogledov: 4662; Prenosov: 786
Celotno besedilo (23,48 MB) |
9. Preprečevanje raka dojk z vidika zdravstvenih delavcevNina Preglav, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo Preprečevanje raka dojk z vidika zdravstvenih delavcev je sestavljeno iz dveh delov. V prvem (teoretičnem) delu sta predstavljena anatomija dojke in rak dojke. V okviru poglavja rak dojke je predstavljena epidemiologija raka dojk, dejavniki tveganja, sumljiva znamenja, zgodnje odkrivanje raka dojk, samopregledovanje dojk, zdravniški pregledi in mamografija. Predstavljena je tudi zdravstvena vzgoja ter izdelan načrt za zdravstveno vzgojni preventivni program za preprečevanje raka dojk.
V drugem (empiričnem) delu diplomske naloge so predstavljeni izsledki raziskave, s katero smo želeli ugotoviti vlogo zdravstvenih delavcev v ginekoloških ambulantah na Koroškem na področju primarne preventive raka dojk. Raziskava je bila opravljena v ginekoloških ambulantah na Koroškem, in sicer v Zdravstvenem domu Radlje ob Dravi, Zdravstvenem domu Dravograd, Zdravstvenem domu Ravne na Koroškem ter v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Anketiranje je bilo izvedeno konec meseca maja 2009. Rezultati raziskave so pokazali, da je v večini ginekoloških ambulant na Koroškem na razpolago dovolj zloženk in plakatov o raku dojk, skoraj nikjer pa nimajo modelov oziroma ne predvajajo filmov o preprečevanju raka dojk. Za poučevanje žensk o raku dojk največ zdravstvenih delavcev uporablja pogovor, velik odstotek ginekoloških ambulant pa nima organiziranih predavanj ali delavnic, kjer bi se ženske lahko naučile pravilno pregledati dojke.
Ključne besede: rak dojke, preprečevanje raka dojk, samopregledovanje, zdravstvena vzgoja, zgodnje odkrivanje raka dojk.
Objavljeno v DKUM: 21.12.2009; Ogledov: 4110; Prenosov: 741
Celotno besedilo (1,59 MB) |
