Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: V Sloveniji se je petletno preživetje obolelih za rakom dojke povečalo za 3 %, zato je rehabilitacija obolelih usmerjena v izboljšanje kakovosti življenja in ne le podaljšanje življenja. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako pacientke z rakom dojke 5 let ali več po postavitvi diagnoze ocenjujejo kakovost svojega življenja. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Namenski vzorec je zajemal 22 žensk, članic skupine za samopomoč obolelih za rakom dojke. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo opisne statistike. Rezultati: Ugotovili smo, da 72 % žensk 5 let ali več po postavitvi diagnoze rak dojke ocenjuje kakovost svojega življenja boljše kot pred postavitvijo diagnoze. Zaznanih je bilo nekaj negativnih posledic. 54 % jih zelo skrbi, ko zbolijo, 46 % jih spolnost ne zanima preveč, težave s hojo po stopnicah in negotovostjo ima 41 % žensk, 23 % jih ima težave s spominom. Zaznani pa so bili tudi pozitivni rezultati. 82 % jih je mnenja, da odkar so premagale raka dojke, so močne osebe, prav tako jih 82 % navaja, da se lahko zanesejo na svoje bližnje. Samo 9 % jih ima težave s samopodobo. Razprava in sklep: Kljub temu, da v večini ženske po prebolelem raku dojke ocenjujejo kakovost svojega življenja kot dobro, so zaznane težave na posameznih področjih življenja. Potrebno je zavedanje medicinske sestre o pomenu kakovosti življenja za posameznico in vrednotenje kakovosti življenja ter sledenje in celostna rehabilitacija obolelih žensk.
Ključne besede: rak dojke, zdravljenje, preživeli, vloga medicinske sestre, društva za samopomoč
Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 973; Prenosov: 141
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: Samopomoč je izjema v posestnem varstvu, zato je nujno, da so pogoji za samopomoč zelo strogo določeni. Kriteriji za dopustno samopomoč so določeni taksativno in morajo biti izpolnjeni vsi hkrati (kumulativno). To pomeni, da če eden od kriterijev ni podan, samopomoč ni dopustna. To je razvidno tudi iz sodne praksa (VSL sklep II Cp 4064/2011 z dne 18.1.2012, VSL sklep II Cp 1196/1993 z dne 26.1.1994). Iz analize aktualne sodne prakse ugotavljam, da so sodišča v sodbah večkrat samopomoč ocenila za nedovoljeno, kot dovoljeno. Osebno menim, da je to zato, ker je kumulativno določene pogoje za dovoljeno samopomoč, glede na dejansko stanje v konkretnih primerih pred sodiščem izredno težko izkazati in dokazati. Za dopustno samopomoč morajo biti podani vsi elementi iz 31. člena SPZ. V magistrski nalogi sem analizirala posamezne pogoje za dovoljeno samopomoč, glede na dejansko stanje v sodbah. Tako kot po ZTLR se tudi po SPZ zahteva, da je nevarnost neposredna, samopomoč nujna in da je način samopomoči ustreza okoliščinam v katerih obstaja nevarnost. ZTLR za razliko od SPZ ni poznal pogoja, da mora biti samopomoč takojšnja. SPZ je v primerjavi z ZTLR poostril kriterije za dovoljeno samopomoč (VSL sklep I Cp 1215/2013 z dne 12.6.2013). Samopomoč se mora po SPZ tudi časovno ujemati z neupravičenim posegom v posest. Pri analizi aktualne sodne prakse sem ocenila, da je problematičen predvsem pogoj takojšnje samopomoči. Pri kriteriju takojšnje samopomoči je pomembno, da se samopomoč izvrši takoj, ko je to objektivno mogoče (VSL sklep II Cp 4064/2011 z dne 18.01.2012, VSL sklep I Cp 1215/2013 z dne 12.6.2013, VSL sklep II Cp 75/2015 z dne 4.3.2015). Poznamo različne oblike samopomoči. Pri defenzivni samopomoči posestnik vrši samoobrambo svoje posesti za razliko od ofenzivne samopomoči, kjer posestnik odvzame kršilcu posest nazaj. SPZ ureja posebno obliko samopomoči, ki se nanaša na pravico odstraniti korenine in veje. Z izročitvijo predmeta leasinga pridobi leasingojemalec neposredno dejansko oblast nad predmetom in s tem položaj neposrednega posestnika. Neposredno posest pridobi v trenutku, ko mu je predmet izročen, in traja ves čas leasing razmerja oziroma dokler leasingojemalec predmet leasinga ob prenehanju pogodbe o leasingu ne vrne leasingodajalcu. Leasingodajalec in leasingojemalec nimata pravice samovoljno spreminjati obstoječe posestno stanje. Če leasingojemalec po predčasnem prenehanju pogodbe predmeta leasinga prostovoljno ne vrne, mora leasingodajalec vrnitveni zahtevek uveljavljati sodno in ne sme sam s silo ali na skrivaj odvzeti predmeta proti volji leasingojemalca.
Ključne besede: samopomoč, dovoljena samopomoč, pogoji za samopomoč, neupravičen poseg v posest, obrambno dejanje, posestnik, sodna praksa, samopomoč leasingodajalca in leasingojemalca
Objavljeno v DKUM: 21.12.2018; Ogledov: 2416; Prenosov: 248
Celotno besedilo (793,35 KB)

Opis: Pomen skupine za samopomoč v skrbi za zdravje in počutje starostnika je tema navedenega specialističnega dela iz področja podiplomskega študija gerontološke zdravstvene nege. V specialističnem delu smo podali nekaj teoretičnih osnov starosti in staranja, navedli nekaj potreb starostnikov in vloge starostnika v družini in družbi. Opisali smo začetke skrbi za starostnike v Sloveniji in skupaj ugotavljamo, da starostnik želi ostati čim dlje v domačem okolju in da k socializaciji v domačem okolju pripomore udejstvovanje v skupini za samopomoč in drugih oblikah družbenega udejstvovanja. Poudarili smo tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja. Zanimal nas je vpliv skupine za samopomoč na starostnikovo zdravje, počutje in socializacijo. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se starostniki, člani skupine za samopomoč v skupini počutijo, kaj jim pomeni skupina za samopomoč ali drugače sprejemajo sočloveka kot pred vključitvijo v skupino za samopomoč. Seveda so nas zanimale tudi pogovorne teme v skupini, s čim se člani skupine za samopomoč v prostem času ukvarjajo in če bi se udeležili medgeneracijskega tabora ter kaj menijo, da lahko star človek zapusti oziroma preda mladi generaciji. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izdelali smo vprašalnik s 17 vprašanji. Vprašalnik je bil delno zaprtega in polodprtega tipa. Anketirali smo člane skupine za samopomoč. V raziskavi je sodelovalo 51 žensk in dva moška, starih med 65 in 95 let. Ugotovili smo, da več kot deset let obiskuje skupino 22,6 % anketiranih, od 3 do 10 let pa obiskuje skupino 67,9 % anketiranih. 73,6 % anketiranih živi samih, lastno zdravje ocenjujejo kot zadovoljivo v 35,4 %. Največ se družijo s sosedi in prijatelji, manj imajo bližnjih sorodnikov in vrstnikov. Večinoma se ukvarjajo z gospodinjstvom, hodijo tudi na izlete, skrbijo za vnuke. Od nematerialnih dobrin najbolj cenijo razumevanje in spoštovanje. Včasih se počutijo osamljeni, tako je navedlo 41,5 % anketiranih, obiskovanje skupine jim pomeni druženje. V skupini se skoraj vsi počutijo odlično, največ se pogovarjajo o družini, najmanj o politiki. Obiskovanje skupine samo ne vpliva na izboljšanje zdravstvenega stanja anketiranih, doprinese nekatere moralne vrednote. Anketirani menijo, da lahko mladim doprinesejo življenjske izkušnje, želijo si več spoštovanja, medgeneracijskega tabora bi se z veseljem udeležili.
Ključne besede: starostnik, medgeneracijsko druženje, skupina za samopomoč
Objavljeno v DKUM: 21.10.2016; Ogledov: 1964; Prenosov: 185
Celotno besedilo (794,34 KB)

Opis: Posest je eden izmed temeljnih pojmov stvarnega prava. Posest ni pravica, temveč dejanski položaj, ki je varovan s pravom. Ta dejanski položaj daje posestniku od pravice neodvisno pravovarstveno upravičenje. Namen tega je, da se sporno razmerje glede posesti začasno uredi, dokler se pravnomočno ne konča spor o pravici. Predvsem pa je glavni namen posestnega varstva ta, da vzdržuje družbeni red, saj se z njim poskušamo izogniti samovolji in nasilju. Poznamo dve obliki varovanja posesti. Ti obliki sta samopomoč in sodno varstvo posesti. Samopomoč je oblika varstva posesti, ki pride v poštev le izjemoma. Za upravičenost samopomoči morajo biti komulativno izpolnjeni točno določeni pogoji. Če ti pogoji niso izpolnjeni, sodišče ne bo priznalo s samopomočjo ohranjene posesti. Druga oblika varstva posesti pa je sodno varstvo. Do njega je upravičen tisti posestnik, ki mu je nekdo motil oz. odvzel posest. Posestni spori se skladno z načelom hitrosti postopka običajno rešujejo v zelo kratkih rokih. To je mogoče tudi zato, ker se v posestnem sporu ne pojavi toliko različnih vprašanj kot v kateri drugi »običajni« pravdi. Sodišče o pravici do posesti odloči le na podlagi ugotovitve zadnjega posestnega stanja in motilnega ravnanja, ne upošteva pa pravice do posesti in dobrovernosti posestnika. Da sploh pride do odločanja o posesti, mora biti izpolnjenih več predpostavk. Tožnik mora biti v času motenja posestnik stvari, obstajati mora pasivna legitimacija toženca, posest mora biti resnično motena, motenje mora biti protipravno. Najpomembnejša predpostavka, ki mora bit izpolnjena, pa je obstoj pravnega in ekonomskega interesa. Pravni je podan že v zakonu, ko le-ta dovoljuje pravno varstvo, ekonomski pa se presoja od primera do primera. Obstoj le-tega sodišča ugotavljajo predvsem zato, da se posestno varstvo ne bi zlorabljalo.
Ključne besede: posest, soposest, spor zaradi motenja posesti, samopomoč, neposredna posest, posredna posest, sodno varstvo posesti, aktivna legitimacija, pasivna legitimacija
Objavljeno v DKUM: 19.09.2016; Ogledov: 6583; Prenosov: 835
Celotno besedilo (1019,05 KB)

Opis: Posest predstavlja enega temeljnih pojmov in fenomenov stvarnega prava. Posest ni pravica, ampak s pravom varovan dejanski položaj. Čeprav posest ni pravica, posestniku daje pravovarstveno upravičenje. Namen take ureditve je v začasni ureditvi posesti, dokler se o njej pravnomočno ne odloči v sporu, predvsem pa je namen posestnega varstva v preprečevanju nasilnega in samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic, resničnih ali namišljenih imetnikov pravic, saj je v pravno urejeni državi vsaka nasilna sprememba obstoječega stanja prepovedana. Varstvo posesti je zagotovljeno skozi dve obliki, ki sta samopomoč in sodno varstvo posesti. Samopomoč je oblika varstva posesti, katere se lahko posestnik posluži za zavarovanje svoje posesti, ki mu je bila protipravno odvzeta ali motena. Pogoj je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost. Druga oblika varstva posesti je sodno varstvo posesti, ki zagotavlja samostojno in neodvisno od pravice do stvari pravno zaščito pred motenjem ali odvzemom posesti. Eno najpomembnejših načel postopka sodnega varstva posesti je načelo hitrosti postopka. Posestno varstvo mora biti hitro in kot tako varovati posest, dokler se o njej ne odloči v sporu, ki temelji na pravici. Sodišče daje varstvo posesti le glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa ne upošteva pravice do posesti in dobrovernosti posestnika. Za utemeljeno varstvo posesti mora biti izpolnjenih več predpostavk. Tožnik mora biti v času motenja ali odvzema posestnik stvari, toženec more biti pasivno legitimiran, posest mora biti res motena, motenje pa mora biti samovoljno oziroma protipravno. Varstvo posesti je utemeljeno le v kolikor je izkazan pravni oziroma z njim tesno povezani ekonomski interes za tak zahtevek, predvsem pa je pomembno, da je spor zaradi motenja posesti sprožen v zakonsko določenih rokih, ki izhajajo iz načela hitrosti postopka.
Ključne besede: posest, varstvo posesti, soposest, neposredna posest, posredna posest, samopomoč, sodno varstvo posesti, spor zaradi motenja posesti.
Objavljeno v DKUM: 07.07.2015; Ogledov: 2203; Prenosov: 449
Celotno besedilo (493,29 KB)