SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Potrebe starejših do medgeneracijskega sodelovanja v lokalni skupnosti Pomurja
Nina Škrilec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili staranje populacije v svetu in v Sloveniji. Populacija starejših ljudi se v Sloveniji povečuje zaradi zmanjšane rodnosti in dviga življenjske dobe. Izpostavili smo kakovost življenja starostnikov, potrebo osebne priprave posameznika za starost kakor tudi odgovornost države. Na starost se je treba pripravljati s pomočjo izobraževanj, informiranjem prebivalstva, medsebojnim povezovanjem in s tečaji za medgeneracijsko sožitje, kot to izvaja Inštitut Antona Trstenjaka. Za kakovostno starost posameznika je pomembna tudi komunikacija med mladostnikom in starostnikom ter generacijo srednjih let. Vse generacije naj bodo med sabo povezane in se dopolnjujejo. Starejšim so mladi zelo pomembni, pomagajo jim ohraniti veselje do življenja in življenjski optimizem. Predstavili smo tudi skupine za samopomoč starejših v lokalni skupnosti Pomurja. Želeli smo izvedeti, ali si starejši v lokalni skupnosti želijo več medgeneracijskih odnosov ali imajo težave v navezovanjem stikov z drugimi ljudmi in ali si v skupinah za samopomoč pridobijo nove kontakte ter prijateljstva. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika med štirimi skupinami v domu starejših občanov in med dvanajstimi skupinami v Beltinski sekciji. Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci nimajo težav v navezovanjem stikov z drugimi ljudmi. V skupinah za samopomoč starejših v lokalni skupnosti Pomurja starostniki pridobijo nove kontakte in prijateljstva. Želijo si več medgeneracijskih odnosov z različnimi drugimi ljudmi.
Ključne besede: starostnik, skupina za samopomoč, komunikacija, kakovost življenja
Objavljeno: 14.06.2010; Ogledov: 2145; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

2.
Prostovoljna pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem
Danijela Josić, 2010, diplomsko delo

Opis: Ljudje smo kot angeli z enim krilom-če želimo leteti, se moramo objeti. Glede na to, da se viša število starejših ljudi je to še toliko bolj pomembno. Da znamo začutiti sočloveka in mu priskočiti na pomoč, kadar to potrebuje. Prostovoljno delo je plemenita aktivnost, ki nahrani dušo tistemu, ki komu pomaga, hkrati pa izpopolni človeka, ki pomoč prejme. Diplomsko delo je osredotočeno na prostovoljno pomoč dementnim pacientom in njihovim svojcem. Predstavljene so prostovoljne organizacije, demenca, namestitev obolelega v dom za starejše občane, samopomoč, pomembnost komunikacije. Ocenili smo, da so mladi dovolj zainteresirani in pripravljeni pomagati dementnim pacientom in njihovim svojcem v domačem okolju. V raziskavi je sodelovalo 50 študentov drugega letnika Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru. Raziskava ima značilnosti eksplicitne raziskave. S pomočjo le-te smo ugotovili tudi, da je promocija prostovoljnega dela zadostna, saj so študentje seznanjeni z možnostmi opravljanja prostovoljnega dela, prav tako imajo anketiranci že izkušnje pri obravnavi dementnega pacienta. Nekaj jih tudi prostovoljno deluje v domačem kraju, tisti, ki pa še niso prostovoljci pa si to želijo postati in težijo k temu. V diplomski nalogi predstavljamo prostovoljne organizacije: UNICEF, Zveza prijateljev mladine Maribor, Slovenska Filantropija, Zveza društev upokojencev Slovenije. Študente smo z delovanjem prostovoljnih organizacij in vključitvijo vanje seznanili. Prav tako so v diplomskem delu opisane vaje, ki jih lahko opravljajo starostniki, da ohranjajo določene funkcije ali jih celo izboljšajo.
Ključne besede: starostnik, demenca, prostovoljec, prostovoljno delo, samopomoč, komunikacija.
Objavljeno: 06.10.2010; Ogledov: 1811; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (758,91 KB)

3.
Kompulzivno prenajedanje kot oblika motenj hranjenja
Aleksandra Kovač, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali kompulzivno prenajedanje, eno izmed motenj hranjenja, ki je dandanes pereč problem pri nas in v svetu. Zanjo je značilno uživanje velikih količin hrane, t.i. basanje s hrano. Za razliko od bulimije, se prizadeti ne skuša znebiti zaužite hrane z bruhanjem. Posledica je povečanje telesne teže, kar povzroča občutke sramu, gnusa, krivde in pogosto vodi v socialno izolacijo. Dejavniki tveganja za nastanek kompulzivnega prenajedanja so različni družinski dejavniki, socio — kulturni dejavniki (predvsem vpliv medijev) in biološko genski dejavniki (čezmerna teža v zgodnjem otroštvu in specifične osebnostne poteze). Znaki kompulzivnega prenajedanja so telesni, psihični in vedenjski. Posledice se kažejo na fizičnem, čustvenem, duhovnem in socialnem področju. V Sloveniji obstajajo številne organizacije, ki izvajajo programe, namenjene osebam z motnjami hranjenja. Skupine za samopomoč so skupine ljudi, ki jih povezuje ista težava. Glavna ideologija skupin je vzpostavitev ponovnega zaupanja do ljudi, iskanje podpore, varnosti, pomoči in ljubezni pri njih in ne v hrani. Zdravljenje in zdravstvena nega bolnika z motnjami hranjenja zahteva prizadevanje na fizičnem, psihičnem in socialnem področju zdravja. Kompulzivno prenajedanje je ozdravljivo. Ozdravitev ne pomeni samo stanja brez simptomov, temveč tudi ustrezno duševno in družbeno funkcioniranje v ožjem in širšem krogu.
Ključne besede: motnje hranjenja, kompulzivno prenajedanje, bulimija nervoza, anoreksija nervoza, zdravstvena nega, center za samopomoč
Objavljeno: 05.05.2011; Ogledov: 3040; Prenosov: 574
.pdf Celotno besedilo (544,80 KB)

4.
Medicinska sestra prostovoljka v skupinah starih za samopomoč v domskem varstvu
Aleksandra Gorenak, 2011, diplomsko delo

Opis: Skupine starih za samopomoč so v domskem varstvu uporabna metoda dela oziroma pristop, ki pozitivno vpliva na kakovost življenja vključenih starostnikov. Pozitivno vpliva na zaznavanje medčloveških odnosov, preprečuje njihovo osamljenost in socialno izoliranost. Predstaviti želimo vlogo medicinske sestre v skupinah starih za samopomoč, njeno izobraževanje in delovanje v skupinah. Uporabili smo deskriptivno metodo in opisali izsledke raziskave, temelječe na anketnem vprašalniku. V raziskavi je sodelovalo 16 voditeljev skupin starih za samopomoč v domu starejših občanov. Želeli smo ugotoviti, kako medicinske sestre ter ostali voditelji doživljajo druženje s starostniki v skupinah in kaj jim delo v skupinah pomeni. Za kakovostno življenje starejših v domovih so skupine starih za samopomoč oblika aktivnosti za izboljšanje medčloveških odnosov,za medicinsko sestro pa so oblika profesionalne samopomoči pred poklicno praznino, vsakdanjim rutinskim delom pri starostnikih in sindromu izgorelosti. Skupine so odlično dopolnilo k strokovni rasti, pridobivanju novih znanj in veščin ter spoznavanju dela s starostniki in njihovega življenjskega obdobja. Ugotovljeno je bilo, da medicinskim sestram in ostalim voditeljem skupin starih za samopomoč pomenijo osebno zadovoljstvo ter možnost pridobivanja novih znanj in veščin, v druženju s starostniki v skupinah starih za samopomoč pa vidijo možnost, da jih lahko bolje spoznajo. V razpravi je predstavljena interpretacija dobljenih podatkov raziskave.
Ključne besede: Ključne besede: prostovoljstvo, medicinska sestra prostovoljka, komunikacija s starostnikom, skupine starih za samopomoč.
Objavljeno: 14.06.2011; Ogledov: 1976; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (525,59 KB)

5.
PREVODNI PREMIKI V SKRIVNOSTI IN MOČI
Katja Šešerko, 2014, magistrsko delo

Opis: Po knjigah za samopomoč posega vedno več ljudi. Postale so stalnica na knjižnih policah nesrečnih, bolnih in razočaranih, ki želijo svoje težave odpraviti sami, za štirimi stenami. Knjige za samopomoč prihajajo iz celega sveta in če želimo vsem bralcem omogočiti enako bralno izkušnjo, je potrebno zagotoviti kakovostne prevode le-teh. Magistrska naloga se osredotoča na prevajanje knjig za samopomoč, na umetnost prepričevanja z besedo in na iskanje razlik oz. prevodnih premikov med knjigama The Secret in The Power ter njunima slovenskima prevodoma. The Secret in The Power je avtorica Rhonda Byrne napisala z namenom pomagati bralcem najti rešitve za njihove težave. Ponovitve določenih besed in besednih zvez, poudarki ter številne velike začetnice pri besedah, ki niso lastna imena, imajo zato posebno retorično funkcijo – bralcu vtisniti v spomin določeno trditev in ga v nekaj prepričati. V prevodih del »Skrivnost« in »Moč« prihaja do nekaterih izpustov pogosto ponovljenih besed in besednih zvez ter do težav pri izbiri vrste nazivanja bralca. Prav tako prihaja do nedoslednega prevajanja velikih začetnic pri besedah, ki niso lastna imena. Zaradi tega se do neke mere izgubi avtoričina spretna izbira besed in njena prepričevalna moč. Ker je pri knjigah za samopomoč bistvenega pomena ravno prepričevanje z besedami, se morajo vse omenjene značilnosti v večji meri ohraniti v prevodu. Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali je prevajalkama knjig The Secret in The Power v prevodih uspelo obdržati avtoričin namen in kako sta prevoda prilagajali slovenskim bralcem.
Ključne besede: Knjige za samopomoč, Skrivnost, Moč, prevodni premiki, umetnost prepričevanja, manipulacija, nazivanje, pisanje z veliko začetnico, ponavljanje, teorija skoposa.
Objavljeno: 17.06.2014; Ogledov: 1096; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

6.
VARSTVO POSESTI S PREGLEDOM NAJNOVEJŠE SODNE PRAKSE
Mitja Pasutto, 2015, diplomsko delo

Opis: Posest predstavlja enega temeljnih pojmov in fenomenov stvarnega prava. Posest ni pravica, ampak s pravom varovan dejanski položaj. Čeprav posest ni pravica, posestniku daje pravovarstveno upravičenje. Namen take ureditve je v začasni ureditvi posesti, dokler se o njej pravnomočno ne odloči v sporu, predvsem pa je namen posestnega varstva v preprečevanju nasilnega in samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic, resničnih ali namišljenih imetnikov pravic, saj je v pravno urejeni državi vsaka nasilna sprememba obstoječega stanja prepovedana. Varstvo posesti je zagotovljeno skozi dve obliki, ki sta samopomoč in sodno varstvo posesti. Samopomoč je oblika varstva posesti, katere se lahko posestnik posluži za zavarovanje svoje posesti, ki mu je bila protipravno odvzeta ali motena. Pogoj je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost. Druga oblika varstva posesti je sodno varstvo posesti, ki zagotavlja samostojno in neodvisno od pravice do stvari pravno zaščito pred motenjem ali odvzemom posesti. Eno najpomembnejših načel postopka sodnega varstva posesti je načelo hitrosti postopka. Posestno varstvo mora biti hitro in kot tako varovati posest, dokler se o njej ne odloči v sporu, ki temelji na pravici. Sodišče daje varstvo posesti le glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa ne upošteva pravice do posesti in dobrovernosti posestnika. Za utemeljeno varstvo posesti mora biti izpolnjenih več predpostavk. Tožnik mora biti v času motenja ali odvzema posestnik stvari, toženec more biti pasivno legitimiran, posest mora biti res motena, motenje pa mora biti samovoljno oziroma protipravno. Varstvo posesti je utemeljeno le v kolikor je izkazan pravni oziroma z njim tesno povezani ekonomski interes za tak zahtevek, predvsem pa je pomembno, da je spor zaradi motenja posesti sprožen v zakonsko določenih rokih, ki izhajajo iz načela hitrosti postopka.
Ključne besede: posest, varstvo posesti, soposest, neposredna posest, posredna posest, samopomoč, sodno varstvo posesti, spor zaradi motenja posesti.
Objavljeno: 07.07.2015; Ogledov: 712; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (493,29 KB)

7.
Varstvo posesti
Ana Pušnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Posest je neposredna ali posredna dejanska oblast nad stvarjo. Pri opredelitvi posesti poznamo subjektivno in objektivno koncepcijo posesti. Posest ni pravica, saj pravica predstavlja pravno oblast do stvari. Značilnost ureditve varstva posesti je, da varuje zgolj posest, ne glede na to ali ima tisti, ki se sklicuje na varstvo, pravico do posesti ali ne. Pri varstvu posesti, stranka ne sme vzeti pravice v svoje roke, ampak jo mora uveljavljati prek pravnega instrumentarija, ki ga nudi pravni red. Pri tem poznamo varstvo posesti posrednega in neposrednega posestnika. Poznamo pa tudi varstvo soposesti in delne posesti. Na podlagi intenzivnosti protipravnega posega v posest ločimo odvzem posesti in motenje posesti. Razlika med obema je predvsem v tem, da pri motenju posesti, poseg v posest ni tako intenziven kot pri odvzemu posesti. Tako se motenje in odvzem posesti uveljavljata v obliki tožbe. Takšne zahtevke imenujemo posesorični zahtevki. Pri tem določa stvarnopravni zakonik, da lahko zahteva moteni sodno varstvo v primeru motenja oziroma odvzema posesti v 30 dneh odkar je zvedel za motenje in najpozneje v enem letu odkar je motenje nastalo. Tridelni tožbeni zahtevek vsebuje ugotovitveni zahtevek s katerim se zahteva ugotovitev motenja ter način, s katerim je bilo motilno dejanje izvršeno. Sledi vzpostavitev v prejšnje stanje in prepoved nadaljnjega motenja posesti. Subsidiarno obliko posestnega varstva predstavlja samopomoč. Pogoji za samopomoč so, da je nevarnost neposredna, da je takojšnja in nujna, ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost. Za hitro rešitev lahko posestnik, čigar posest je motena, navadno uporabi institut začasne odredbe. Gre torej za (še) najhitrejše pravno varstvo za posestnike, katerih posest je bila motena. Začasna odredba nudi začasno zavarovanje do odločitve o glavnem sporu. Cilj posestnega varstva je v preprečevanju, omejevanju in sankcioniranju samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic.
Ključne besede: Posest, sodno varstvo posesti, motenje posesti, odvzem posesti, samopomoč, tridelni tožbeni zahtevek, začasne odredbe.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 709; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (564,04 KB)

8.
MOTENJE POSESTI V NAJNOVEJŠI SODNI PRAKSI
Alen Mom, 2016, diplomsko delo

Opis: Posest je eden izmed temeljnih pojmov stvarnega prava. Posest ni pravica, temveč dejanski položaj, ki je varovan s pravom. Ta dejanski položaj daje posestniku od pravice neodvisno pravovarstveno upravičenje. Namen tega je, da se sporno razmerje glede posesti začasno uredi, dokler se pravnomočno ne konča spor o pravici. Predvsem pa je glavni namen posestnega varstva ta, da vzdržuje družbeni red, saj se z njim poskušamo izogniti samovolji in nasilju. Poznamo dve obliki varovanja posesti. Ti obliki sta samopomoč in sodno varstvo posesti. Samopomoč je oblika varstva posesti, ki pride v poštev le izjemoma. Za upravičenost samopomoči morajo biti komulativno izpolnjeni točno določeni pogoji. Če ti pogoji niso izpolnjeni, sodišče ne bo priznalo s samopomočjo ohranjene posesti. Druga oblika varstva posesti pa je sodno varstvo. Do njega je upravičen tisti posestnik, ki mu je nekdo motil oz. odvzel posest. Posestni spori se skladno z načelom hitrosti postopka običajno rešujejo v zelo kratkih rokih. To je mogoče tudi zato, ker se v posestnem sporu ne pojavi toliko različnih vprašanj kot v kateri drugi »običajni« pravdi. Sodišče o pravici do posesti odloči le na podlagi ugotovitve zadnjega posestnega stanja in motilnega ravnanja, ne upošteva pa pravice do posesti in dobrovernosti posestnika. Da sploh pride do odločanja o posesti, mora biti izpolnjenih več predpostavk. Tožnik mora biti v času motenja posestnik stvari, obstajati mora pasivna legitimacija toženca, posest mora biti resnično motena, motenje mora biti protipravno. Najpomembnejša predpostavka, ki mora bit izpolnjena, pa je obstoj pravnega in ekonomskega interesa. Pravni je podan že v zakonu, ko le-ta dovoljuje pravno varstvo, ekonomski pa se presoja od primera do primera. Obstoj le-tega sodišča ugotavljajo predvsem zato, da se posestno varstvo ne bi zlorabljalo.
Ključne besede: posest, soposest, spor zaradi motenja posesti, samopomoč, neposredna posest, posredna posest, sodno varstvo posesti, aktivna legitimacija, pasivna legitimacija
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 2450; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (1019,05 KB)

9.
POMEN SKUPINE ZA SAMOPOMOČ V SKRBI ZA ZDRAVJE IN POČUTJE STAROSTNIKA
Polonca Černenšek, 2016, specialistično delo

Opis: Pomen skupine za samopomoč v skrbi za zdravje in počutje starostnika je tema navedenega specialističnega dela iz področja podiplomskega študija gerontološke zdravstvene nege. V specialističnem delu smo podali nekaj teoretičnih osnov starosti in staranja, navedli nekaj potreb starostnikov in vloge starostnika v družini in družbi. Opisali smo začetke skrbi za starostnike v Sloveniji in skupaj ugotavljamo, da starostnik želi ostati čim dlje v domačem okolju in da k socializaciji v domačem okolju pripomore udejstvovanje v skupini za samopomoč in drugih oblikah družbenega udejstvovanja. Poudarili smo tudi pomen medgeneracijskega sodelovanja. Zanimal nas je vpliv skupine za samopomoč na starostnikovo zdravje, počutje in socializacijo. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako se starostniki, člani skupine za samopomoč v skupini počutijo, kaj jim pomeni skupina za samopomoč ali drugače sprejemajo sočloveka kot pred vključitvijo v skupino za samopomoč. Seveda so nas zanimale tudi pogovorne teme v skupini, s čim se člani skupine za samopomoč v prostem času ukvarjajo in če bi se udeležili medgeneracijskega tabora ter kaj menijo, da lahko star človek zapusti oziroma preda mladi generaciji. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Izdelali smo vprašalnik s 17 vprašanji. Vprašalnik je bil delno zaprtega in polodprtega tipa. Anketirali smo člane skupine za samopomoč. V raziskavi je sodelovalo 51 žensk in dva moška, starih med 65 in 95 let. Ugotovili smo, da več kot deset let obiskuje skupino 22,6 % anketiranih, od 3 do 10 let pa obiskuje skupino 67,9 % anketiranih. 73,6 % anketiranih živi samih, lastno zdravje ocenjujejo kot zadovoljivo v 35,4 %. Največ se družijo s sosedi in prijatelji, manj imajo bližnjih sorodnikov in vrstnikov. Večinoma se ukvarjajo z gospodinjstvom, hodijo tudi na izlete, skrbijo za vnuke. Od nematerialnih dobrin najbolj cenijo razumevanje in spoštovanje. Včasih se počutijo osamljeni, tako je navedlo 41,5 % anketiranih, obiskovanje skupine jim pomeni druženje. V skupini se skoraj vsi počutijo odlično, največ se pogovarjajo o družini, najmanj o politiki. Obiskovanje skupine samo ne vpliva na izboljšanje zdravstvenega stanja anketiranih, doprinese nekatere moralne vrednote. Anketirani menijo, da lahko mladim doprinesejo življenjske izkušnje, želijo si več spoštovanja, medgeneracijskega tabora bi se z veseljem udeležili.
Ključne besede: starostnik, medgeneracijsko druženje, skupina za samopomoč
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 585; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (794,34 KB)

10.
VPLIV MOBILNIH APLIKACIJ ZA SAMOPOMOČ NA POSAMEZNIKA IN RAZVOJ TOVRSTNE APLIKACIJE
Anže Martinčič, 2016, diplomsko delo

Opis: Na spletu je trenutno veliko mobilnih aplikacij za samopomoč in osebno izboljšavo. Tovrstne aplikacije nas lahko spodbujajo k fizični aktivnosti, varčevanju, storilnosti, doseganju ciljev, reševanju manjših psihičnih težav ali samo opominjajo na opravke, ki jih še moramo narediti v teh ali prihodnjih dneh. Pri teh aplikacijah se pojavljajo vprašanja, koliko le-te vplivajo na posameznikovo življenje. V diplomskem delu nas je zanimalo ali tovrstne aplikacije prinašajo pozitivne rezultate ali pa samo zavajajo uporabnika in mu kradejo čas. Diplomsko delo obsega raziskavo aplikacij za samopomoč in osebno izboljšavo ter razvoj aplikacije, ki pomaga uporabniku pri nadzoru njegovih financ.
Ključne besede: Nadzor stroškov, predvidevanje vrednosti, samopomoč, mobilna aplikacija
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 341; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici