| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv medijev pri odločitvi žensk za estetski kirurški poseg
Kristina Hriberšek, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Estetska kirurgija je postala zelo priljubljena in dostopna, veliko pozornosti ji posvečajo prav družbeni mediji. Posebno močan vpliv ima na mlade ženske, zlasti na tiste, ki še niso razvile ustrezne samopodobe. V zaključnem delu želimo predstaviti vpliv medijev pri odločanju žensk za estetski kirurški poseg. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo izvedli pregled znanstvene literature. Članke smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, Medline, Web of Science in APA PsycArticles s pomočjo ključnih besed, povezanih z obravnavano tematiko. Pri iskanju ustreznih člankov za zaključno delo smo vključili PRISMA-diagram ter uporabili hierarhijo dokazov, s katero smo ocenili moč dokazov v rezultatih člankov. V končno analizo in sintezo smo vključili članke, ki so vsebinsko ustrezni in v angleškem jeziku. Rezultati: V končno analizo smo glede na primernost vključili devet člankov. Rezultati analize so pokazali, da se ženske lažje odločajo za estetski kirurški poseg zaradi negativne samopodobe, ogledovanja materiala o estetski kirurgiji in velikega števila ur, preživetih na družbenih omrežjih. Pomembni vplivni dejavniki so tudi sovrstniki, ponotranjanje medijskih idealov in medijski pritiski. Razprava in sklep: Na videz osredotočeni trendi se hitro spreminjajo in naraščajo. Samopodoba in samozavest ženske določata, ali ima oglaševanje estetskih kirurških posegov preko medijev nanjo negativen ali pozitiven vpliv ter ali se bo kasneje posledično odločila zanj.
Ključne besede: mediji, ženske, samopodoba, kirurški poseg
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 598; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (941,55 KB)

2.
Doživljanje samopodobe pri ženskah po rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije
Klavdija Medlobi, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah in lahko doprinese resne psihološke posledice. Kirurški poseg na dojki povzroči spremembo telesnega videza bolnic, kar močno vpliva na doživljanje samopodobe. Rekonstrukcija dojke po mastektomiji lahko pozitivno vpliva na kakovost življenja bolnic. Namen zaključnega dela je predstaviti, kako ženske doživljajo samopodobo po rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije in kako se soočajo s posledicami rekonstrukcije. Metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna metodologija raziskovanja. Izveden je bil intervju z bolnico, ki je imela totalno mastektomijo obeh dojk in se je odločila za odloženo–takojšno rekonstrukcijo obeh dojk. Intervju je bil posnet, dobesedno zapisan in analiziran. Vsaka vrstica v intervjuju je bila kodirana. Kode so bile smiselno kategorizirane glede na posamezna področja. Uporabljena je bila metoda vsebinske analize. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima na doživljanje samopodobe po mastektomiji velik vpliv odnos s partnerjem, z družino in spodobnost soočanja z izzivi. Pomembno pa je tudi sprejetje zdravstvenega stanja. Obravnavana bolnica po opravljeni rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije pozitivno doživlja samopodobo in se uspešno sooča s posledicami zdravljenja. Zaradi rekonstrukcije dojk ima izboljšano kakovost življenja na psihosocialnem in telesnem področju. Ugotovljeni so bili štirje negovalni problemi, in sicer bolnica navaja občutke žalosti ob soočanju z boleznijo, negativne občutke zaradi brazgotin na dojkah, zmanjšano gibljivost v ramenih in zmanjšane zmožnosti pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Sklep: Rekonstrukcija dojk po mastektomiji uspešno dvigne samopodobo žensk in jim izboljša kakovost življenja na več področjih. Bolnice pridobijo višjo samozavest in izboljšano splošno počutje, kar vpliva na boljši izid zdravljenja in rehabilitacije.
Ključne besede: rak dojke, kirurško zdravljenje, rekonstrukcija dojke, samopodoba ženske
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 1342; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (408,30 KB)

3.
DIGITALNA OBDELAVA V UREDNIŠKI FOTOGRAFIJI IN NJEN VPLIV NA ŽENSKO POPULACIJO
Manuela Horvat, 2015, magistrsko delo

Opis: Uredniška fotografija je temelj vsake revije. V ženskih revijah se po večini pojavljajo fotografije žensk, ki so v večini primerov močno retuširane, to pa vpliva na samopodobo žensk. V pričujočem delu je razložena uredniška fotografija in umeščena v področje fotografije, predstavljena je digitalna obdelava fotografij in raziskano je, kakšen vpliv imajo obdelane fotografije, ki so objavljene v revijah, na žensko populacijo in kaj vse so ženske pripravljene narediti za to, da spremenijo svojo samopodobo.
Ključne besede: uredniška fotografija, fotografija ženske, obdelava fotografije, samopodoba ženske
Objavljeno v DKUM: 30.10.2015; Ogledov: 1589; Prenosov: 263
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

4.
Vpliv vrednotnih orientacij na telesno samopodobo in lepotne telesne prakse mladih žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji
Lucija Čevnik, 2015, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija se ukvarja z ugotavljanjem vpliva vrednotnih orientacij na telesno samopodobo in uporabo lepotnih telesnih praks mladih žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji. Države so po razpadu Jugoslavije stopile v negotovo in razburkano tranzicijsko obdobje, s katerim so se spopadale različno učinkovito. Tranzicijski potek ter zgodovinske, kulturne in verske specifičnosti vsake od držav so svoj pečat pustile tudi na vlogi in položaju žensk v vsaki od držav. V nalogi ugotavljam, koliko je modernizacija, v smislu modernizacijske teorije (Inglehart in Welzel, 2007), preko sistema prevladujočih družbenih vrednot, uporabe medijev in kulturnih posebnosti analiziranih držav, vplivala tudi na razlike v dojemanju in razumevanju ženskega telesa, ki se kažejo skozi telesno samopodobo žensk in uporabo lepotnih telesnih praks. V teoretičnem delu je predstavljen historični pregled položaja žensk v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji od nastanka Jugoslavije do danes. Sledi analiza različnih študij iz teh treh in tudi drugih držav o telesni samopodobi, uporabi lepotnih praks in vplivu medijev na telesnost ter primerjava obstoječih študij o vrednotnih orientacijah (mladih) med državami. V empiričnem delu analiziram vpliv različnih dejavnikov (vrednot, medijskega vpliva, sociodemografskih dejavnikov ter indeksa telesne mase (ITM)) na telesno samopodobo ter ugotavljam njihove medsebojne vplive in prepletenosti. Rezultati analize niso potrdili neposrednega statistično značilnega vpliva vrednotnih orientacij na telesno samopodobo, so se pa te pokazale kot relevanten dejavnik pri medijskem vplivu ter uporabi lepotnih praks. Na telesno samopodobo so statistično signifikantno vplivali tudi ITM ter nekateri sociodemografski faktorji (izobrazba, premoženje). Dokazana je bila tudi signifikantnost vpliva sociodemografskih dejavnikov (velikost kraja bivanja, izobrazba, premoženje) na vrednotno orientacijo ter telesne prakse.
Ključne besede: ženske, telesna samopodoba, vrednotne orientacije, lepotne telesne prakse, raba medijev, medijski vpliv, indeks telesne mase (ITM), modernizacijska teorija
Objavljeno v DKUM: 14.10.2015; Ogledov: 2160; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici