1. Povezanost med samopodobo in prijateljstvom pri osnovnošolcih : magistrsko deloAmanda Šardi, 2024, magistrsko delo Opis: Pozitivno sprejemanje samega sebe je ključno za obvladanje vsakodnevnih izzivov in negovanje zdravih odnosov, medtem ko prijateljstva zagotavljajo ključno podporo, sprejemanje in občutek pripadnosti. V magistrskem delu smo raziskovali povezavo med samopodobo in prijateljstvom pri osnovnošolcih. Zanimalo nas je, kakšna je povezava med samopodobo in številom prijateljev, kako se samopodoba spreminja glede na starost in glede na priljubljenost. V teoretičnem delu smo naredili pregled ugotovitev o mladostništvu, samopodobi in prijateljstvu, v empiričnem delu pa smo s kvantitativno metodologijo preučili povezavo med skupno samopodobo in številom vzajemnih prijatelstjev ter raziskali morebitne razlike med različnimi starostnimi skupinami. V raziskavi je sodelovalo 187 učencev petih in osmih razredov. Ugotovili smo, da obstaja kompleksna povezava med skupno samopodobo, številom vzajemnih prijateljstev in priljubljenostjo pri učencih. Učenci s pozitivnejšo skupno samopodobo imajo običajno več prijateljev, vendar skupna samopodoba z napredovanjem v višje razrede postaja bolj negativna. Število vzajemnih prijateljstev ostaja relativno stabilno glede na starost. Zaznana priljubljenost, tako s strani sošolcev kot posameznika samega, je povezana s pozitivnejšo skupno samopodobo, medtem ko je podcenjevanje lastne priljubljenosti
IV negativno povezano s skupno samopodobo. Rezultati podpirajo pomen razvoja zdrave samopodobe in pozitivnih odnosov med vrstniki.
Ključne besede: samopodoba, prijateljstvo, osnovnošolci, priljubljenost, vrstniški odnosi
Objavljeno v DKUM: 24.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1,50 MB) |
2. Vpliv številčnega ocenjevanja pri likovni in glasbeni umetnosti ter športu na samopodobo učencev v 4. in 5. razredu : magistrsko deloLina Likavec, 2024, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je raziskati, v kolikšni meri vpliva številčno ocenjevanje pri predmetih šport, likovna in glasbena umetnost na splošno in učno samopodobo učencev 4. in 5. razreda. Želeli smo ugotoviti, kako učenci dojemajo številčno ocenjevanje, kako vpliva na njihovo počutje, ali obstajajo razlike med deklicami in dečki glede vpliva na njihovo samopodobo. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej razčlenimo koncept samopodobe, njene sestavine in strukturo. V nadaljevanju izpostavimo samopodobo osnovnošolskega otroka. Še posebej smo opredelili učno samopodobo in njene vplivne dejavnike. Podrobneje smo proučili številčno ocenjevanje pri predmetih šport, likovna in glasbena umetnost ter njegove potencialne vplive na splošno in učno samopodobo učencev. Empirični del magistrskega dela pa se nanaša na kvantitativno raziskavo, v kateri so sodelovali 204 učenci 4. in 5. razreda iz treh slovenskih šol. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika. Rezultati raziskave so pokazali, da številčno ocenjevanje povečini ne vpliva na splošno samopodobo učencev pri nobenem izmed teh treh predmetov, hkrati pa je možno razbrati, da številčno ocenjevanje najbolj vpliva na učno samopodobo otrok pri predmetu šport. Prav tako smo ugotovili, da je pri predmetu likovna umetnost možno zaznati tendenco, da številčno ocenjevanje bolj vpliva na mnenje o lastnih likovnih sposobnostih pri dečkih kot deklicah.
Ključne besede: samopodoba, številčno ocenjevanje, šport, likovna umetnost, glasbena umetnost
Objavljeno v DKUM: 24.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (881,49 KB) |
3. Raziskovanje všečnosti pokrajine : eksperimentalna primerjava Avatarja, Kitajske in HavajevKaja Šetinc, 2024, magistrsko delo Opis: Ali so turistom fiktivno pretirane pokrajine bolj všeč kot realistične? Magistrska naloga raziskuje všečnost realističnih in fiktivnih predstavitev pokrajin z uporabo eksperimentalne primerjave med slikami dejanskih destinacij na Kitajskem in Havajih ter prizori iz filma »Avatar: Pot vode«. Teorija tekočnosti obdelave zagovarja, da lahko fiktivne, tj. pretirane in izmišljene pokrajine bolj privlačijo turiste zaradi nenavadnosti in edinstvenosti, v nasprotju z realističnimi pokrajinami na Zemlji. Tako smo na podlagi tega zastavili hipoteze in izvedli raziskavo s 400 anketiranci. Njihova naloga je bila oceniti privlačnost prikazanih pokrajin. Pričakovano je bilo, da bodo fiktivne pokrajine zaradi pretiravanja resničnih, že obstoječih pokrajin, bolj privlačne, a so rezultati pokazali ravno nasprotno. Čeprav so fiktivne destinacije všečne, je bilo ugotovljeno, da so udeleženci raje izbrali realistične predstavitve pokrajin, ki so sprožile večjo željo po obisku in so se z njimi udeleženci bolj poistovetili z aktualno in idealno samopodobo v navezavi s podobo destinacije. Povezava rezultatov nakazuje na močno povezanost Slovencev z naravo, saj so izbrali pristne in realistične destinacije nad fiktivnimi. Poleg tega so bile realistične podobe pokrajin visoke kakovosti in opremljene z zeleno/modro barvno paleto, s čimer se predstavlja tudi Slovenija. Raziskava je korak bližje k razumevanju turistične promocije v Sloveniji, ki poudarja pomembnost resničnosti in skladnosti samopodobe.
Ključne besede: Všečnost pokrajine, realističnost vs. fiktivnost, turistična promocija, želja po obisku destinacije, samopodoba, Avatar: Pot vode
Objavljeno v DKUM: 07.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,74 MB) |
4. Učinki socialnih omrežij na samopodobo mladostnikov v različnih starostnih skupinah : magistrsko deloManja Doberšek, 2024, magistrsko delo Opis: V obdobju adolescence mladostniki najbolj oblikujejo svojo samopodobo, na izoblikovanje le-te pa vpliva več dejavnikov. V največji meri imajo velik vpliv na to njihovi vrstniki in prijatelji, ki jim podajajo svoja mnenja, kako jih oni vidijo. Na podlagi teh mnenj si mladostniki izoblikujejo svojo samopodobo. Velik vpliv na mladostnikovo samopodobo pa imajo v zadnjem času tudi socialna omrežja, kjer se mladostniki predstavljajo, delijo osebne informacije in objavljajo fotografije in svoja mnenja. Še posebej na mladostnike vplivajo odzivi njihovih prijateljev na objave , na katere se odzivajo. Namen naše magistrske naloge je bil, da s pomočjo raziskave, ki smo jo izvedli z anketnim vprašalnikom ugotovimo, kako socialna omrežja učinkujejo na samopodobo mladostnikov in ali se glede na obdobje šolanja in starost med mladostniki pojavljajo razlike v učinkih socialnih omrežij na njihovo samopodobo. V raziskavi je sodelovalo 317 mladostnikov, od tega je bilo 89 učencev, 108 dijakov in 120 študentov, starih do 25 let. Mladostniki so izpolnjevali anketni vprašalnik, kjer smo jih spraševali o različnih načinih in značilnostih uporabe socialnih omrežij, s pomočjo katerih smo prišli so rezultatov, ki so predstavljani v magistrski nalogi. V raziskavi smo prišli so rezultatov, ki so se ujemali z našimi predpostavkami o učinkih socialnih omrežij na samopodobo mladostnikov. Ugotovili smo, da socialna omrežja negativno učinkujejo na samopodobo mladostnikov in da mladostniki učinkov socialnih omrežij na svojo samopodobo ne prepoznavajo.
Ključne besede: Samopodoba, socialna omrežja, mladostniki, negativni učinki
Objavljeno v DKUM: 01.08.2024; Ogledov: 115; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,51 MB) |
5. Doživljanje anksioznosti in samopodoba učencev pri predmetu šport : magistrsko deloInes Leiner, 2023, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je bil raziskati pojavnost anksioznosti pri predmetu šport učencev 4. in 5. razreda ter ugotoviti njeno morebitno povezanost s telesno samopodobo učencev. V raziskavi je sodelovalo 104 učencev 4. in 5. razreda ene izmed pomurskih osnovnih šol. Učenci so izpolnjevali anketni vprašalnik, ki je vseboval dve vprašanji zaprtega tipa in ocenjevalno lestvico, ki je vsebovala 14 trditev o anksioznosti pri predmetu šport in 14 trditev o telesni samopodobi učencev. Rezultati raziskave so pokazali, da učenci na splošno ne doživljajo anksioznosti pri predmetu šport oz. jo doživljajo v zelo majhni meri. Ugotovili smo, da med doživljanjem anksioznosti pri predmetu šport in telesno samopodobo učencev obstaja povezava, in sicer negativna, kar pomeni, da višja, kot je anksioznost pri predmetu šport, nižja je telesna samopodoba in obratno. Pomembna ugotovitev raziskave tako za starše kot za učitelje je, da obstaja povezava med količino gibanja v prostem času in stopnjo anksioznosti pri predmetu šport, saj smo ugotovili, da tisti učenci, ki se v prostem času gibajo več, doživljajo nižjo stopnjo anksioznosti kot tisti, ki se gibajo malo.
Ključne besede: Anksioznost, samopodoba, šport, učenci.
Objavljeno v DKUM: 08.09.2023; Ogledov: 419; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,78 MB) |
6. Samopodoba mladostnikov v času covida-19Hana Podlesnik, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Pandemija covida-19 je bila razglašena spomladi 2020. Mladostniki so ena najbolj rizičnih skupin, na katere je pandemija covida-19 imela negativne učinke. Opaziti je bilo spremembe na področju samopodobe, ki pa je zaščitni dejavnik pred negativnimi učinki pandemije. Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv ukrepov za zajezitev covida-19 na samopodobo mladostnikov.
Metode: Uporabljen je bil sistematični pristop. Pregledali smo znanstveno in strokovno literaturo na temo samopodobe mladostnikov v času covida-19. Raziskave so bile pridobljene iz podatkovnih baz CINAHL, PubMed in Cochrane Library. Izvedeni sta bili analiza in sinteza vključenih raziskav, pri katerih je bila uporabljena deskriptivna metoda.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 12 raziskav. Ugotovljeno je bilo, da so imeli v času pandemije covida-19 ukrepi za njeno preprečevanje negativen vpliv na samopodobo. Negativni vplivi so se pri samopodobi mladostnikov kazali z višjo stopnjo depresije in anksioznosti, povečanjem telesne teže ter nezadovoljstvom z življenjem in s telesom.
Razprava in sklep: Pomembno je prepoznati negativne psihosocialne učinke na mladostnike in jim nuditi ustrezno podporo. Mladostniki so v obdobju pandemije doživljali veliko sprememb, zato je pomembno, da jim omogočimo pravočasen in kakovosten pristop za obvladovanje vseh težav, ki jih imajo, ter s tem zmanjšamo možnost nastanka kasnejših negativnih učinkov na telesno in duševno zdravje.
Ključne besede: samopodoba, mladostniki, covid-19, ukrepi za zajezitev
Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 562; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,29 MB) |
7. Vpliv medijev pri odločitvi žensk za estetski kirurški posegKristina Hriberšek, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Estetska kirurgija je postala zelo priljubljena in dostopna, veliko pozornosti ji posvečajo prav družbeni mediji. Posebno močan vpliv ima na mlade ženske, zlasti na tiste, ki še niso razvile ustrezne samopodobe. V zaključnem delu želimo predstaviti vpliv medijev pri odločanju žensk za estetski kirurški poseg.
Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo izvedli pregled znanstvene literature. Članke smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, Medline, Web of Science in APA PsycArticles s pomočjo ključnih besed, povezanih z obravnavano tematiko. Pri iskanju ustreznih člankov za zaključno delo smo vključili PRISMA-diagram ter uporabili hierarhijo dokazov, s katero smo ocenili moč dokazov v rezultatih člankov. V končno analizo in sintezo smo vključili članke, ki so vsebinsko ustrezni in v angleškem jeziku.
Rezultati: V končno analizo smo glede na primernost vključili devet člankov. Rezultati analize so pokazali, da se ženske lažje odločajo za estetski kirurški poseg zaradi negativne samopodobe, ogledovanja materiala o estetski kirurgiji in velikega števila ur, preživetih na družbenih omrežjih. Pomembni vplivni dejavniki so tudi sovrstniki, ponotranjanje medijskih idealov in medijski pritiski.
Razprava in sklep: Na videz osredotočeni trendi se hitro spreminjajo in naraščajo. Samopodoba in samozavest ženske določata, ali ima oglaševanje estetskih kirurških posegov preko medijev nanjo negativen ali pozitiven vpliv ter ali se bo kasneje posledično odločila zanj.
Ključne besede: mediji, ženske, samopodoba, kirurški poseg
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 624; Prenosov: 71
Celotno besedilo (941,55 KB) |
8. Ustvarjanje varnega šolskega okolja s pomočjo likovnega izražanja : magistrsko deloKatka Šoster, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se poglobili v vlogo in naloge likovnega pedagoga ter sodelovanja z drugimi strokovnimi delavci pri delu z učenci, ki so utrpeli izkušnjo vojne. Dotaknemo se trenutno aktualne situacije - vojne v Ukrajini, kdo so begunci in travme, ki jih doživljajo, ko bežijo pred vojno. Razmišljamo o tem, kako begunce vključiti v pouk tako, da se počutijo varno, kaj torej je varen prostor in kako ga ustvariti v razredu. Raziskujemo možnosti likovnega izražanja za ustvarjanje varnega in vključujočega okolja v šolah, s poudarkom na edinstvenih potrebah in izkušnjah učencev beguncev. Raziskave kažejo, da je nesorazmerno večja verjetnost, da so begunci doživeli travmo, zato se lahko soočajo z dodatnimi izzivi pri prilagajanju na novo šolsko okolje. Dokazano je, da imajo likovne in druge ustvarjalne dejavnosti terapevtske koristi za posameznike, ki so doživeli travmo, spodbujajo pa lahko tudi občutek pripadnosti in skupnosti. Z uporabo likovnega izražanja kot sredstva za obravnavanje potreb učencev beguncev ter ustvarjanjem varnega in vključujočega šolskega okolja lahko učitelji podpirajo dobro počutje in dober uspeh učencev beguncev. Poleg tega lahko različni šolski predmeti s področja umetnosti spodbujajo občutek pripadnosti in skupnosti, kar je bistvenega pomena za učence begunce, ki se lahko v novem šolskem okolju počutijo osamljene ali nepovezane. Pouk likovne umetnosti je dragocen način, kako lahko učitelji in učenci spoznavajo kulturo in ozadja drug drugega. To lahko spodbuja razumevanje, empatijo in spoštovanje med učenci in razbija predsodke in stereotipe.
V empiričnem delu smo sestavili in izvedli osem likovnih aktivnosti, pri katerih smo se osredotočili na ustvarjanje varnega prostora, krepitev čustvenih in socialnih veščin ter samopodobe pri učencih, ki so pretrpeli izkušnjo vojne.
Ključne besede: varen prostor, begunci, vojna, čustvene in socialne veščine, samopodoba, likovni pedagog, likovna terapija, likovno-terapevtski pristop
Objavljeno v DKUM: 02.06.2023; Ogledov: 457; Prenosov: 57
Celotno besedilo (3,05 MB) |
9. Samopodoba žensk po opravljeni estetski kirurgiji dojkTamara Podhostnik, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Estetska kirurgija dojk je postala eden najbolj priljubljenih posegov, ki ga delimo na povečanje, zmanjšanje in dvig prsi. Spremembe, ki se zgodijo po operaciji so nepre-cenljive, saj se ženske počutijo bolj samozavestne in bolj zadovoljne s podobo lastnega telesa. Namen zaključnega dela je raziskati samopodobo žensk po opravljeni estetski kirurgiji dojk.
Metode: V zaključnem delu smo izvedli pregled literature na temo samopodobe žensk po opravljeni estetski kirurgiji dojk. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo članke iskali v mednarodnih bazah podatkov: PubMed, CINAHL in Cochrane Li-brary. Uporabili smo deskriptivno oziroma opisno metodo dela. Prav tako smo uporabi-li metodo analize in sinteze.
Rezultati: Od skupno 359 člankov, ki smo jih identificirali v podatkovnih bazah smo na koncu izbrali 11 člankov, ki so tematsko ustrezali našim kriterijem. Glavni razlogi za estetsko operacijo so nizka samopodoba, nizka telesna privlačnost, medijski pritisk in zmanjšana spolna aktivnost.
Razprava in sklep: Z višjo samopodobo po estetski kirurgiji se je prav tako povečala ocena lastne telesne privlačnosti, spolna aktivnost, samoocena in stopnja zadovoljstva s kakovostjo življenja. Potrebno je več poglobljenih raziskav na to temo, saj menimo, da se veliko žensk sooča z nizko samopodobo in da bi se kasneje lažje odločile za omenjen poseg.
Ključne besede: estetska kirurgija, dojke, samopodoba, telesna podoba
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 584; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,40 MB) |
10. Odnos med telesno samopodobo, perfekcionizmom in depresivnostjo pri uporabnikih Instagrama : magistrsko deloTim Kotnik, 2022, magistrsko delo Opis: Vsesplošna uporaba spletnega družabnega omrežja Instagram spodbuja številne raziskovalce k preučevanju njegovega vpliva na duševno zdravje posameznika. Zaključno delo teoretično in empirično proučuje, kako je način uporabe Instagrama povezan s posameznikovo telesno samopodobo, perfekcionizmom in depresivnostjo. V raziskavi je sodelovalo 267 udeležencev, starih od 18 do 76 let. Podatke smo zbrali preko spletnega vprašalnika, ki je bil sestavljen iz Prilagojene večdimenzionalne lestvice uporabe Facebooka, Lestvice pasivne in aktivne uporabe družabnih omrežij, Vprašalnika samopodobe za posameznike v poznem mladostništvu in zgodnji odraslosti, Vprašalnika socialne primerjave, Frostove multidimenzionalne lestvice perfekcionizma in Vprašalnika depresije, anksioznosti in stresa. Rezultati naših analiz so pokazali, da se pasivna uporaba Instagrama statistično pomembno ne povezuje s telesno samopodobo in depresivnostjo. Dodatno je bilo ugotovljeno, da se telesna samopodoba – zunanji videz negativno povezuje z maladaptivnimi oblikami perfekcionizma, medtem pa ne prihaja do povezav s telesno samopodobo – telesne sposobnosti. Nadalje so rezultati pokazali, da se depresivnost pozitivno povezuje z maladaptivnimi oblikami perfekcionizma in obema oblikama telesne samopodobe. Socialna primerjava se je izkazala kot statistično pomemben moderator odnosa med intenziteto uporabe Instagrama in telesno samopodobo. Medtem pa intenziteta uporabe Instagrama ni statistično pomemben moderator odnosa med pasivno uporabo Instagrama in telesno samopodobo. Izkazalo se je tudi, da socialna primerjava ne moderira odnosa med intenziteto uporabe Instagrama in pojavnostjo depresivnih simptomov. Izsledki naše raziskave nudijo poglobljeno razumevanje preučevanih konstruktov in pomembne ugotovitve dokaj neraziskanega področja. Navedene ugotovitve so lahko izhodišče za nadaljnje raziskovanje spletnega orodja Instagram.
Ključne besede: telesna samopodoba, perfekcionizem, depresivnost, Instagram, socialna primerjava
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 949; Prenosov: 299
Celotno besedilo (1,51 MB) |
