SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 76
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Samopodoba pacienta s traheostomo : (diplomsko delo)
Rosvita Gjergjek, 2008, diplomsko delo

Ključne besede: rak grla, traheostoma, samopodoba, psihosocialna rehabilitacija, študija primera
Objavljeno: 16.02.2009; Ogledov: 4251; Prenosov: 1536
.pdf Polno besedilo (388,06 KB)

2.
Samopodoba otrok in mladostnikov Mladinskega doma Maribor
Maruška Planinc, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava samopodobo otrok in mladostnikov Mladinskega doma Maribor. V raziskavo je bilo vključenih 26 otok oz. mladostnikov Mladinskega doma Maribor, v starostnem razponu od deset do sedemnajst let. Predvsem sem se osredotočila na to, ali se samopodoba razlikuje glede na spol, starost, čas bivanja, razlog prihoda v Mladinski dom Maribor, učni uspeh, obšolske aktivnosti, počutje, prijatelje in vzgojitelje v Mladinskem domu Maribor, osebe izven Mladinskega doma Maribor, željo vračanja domov oz. k sorodnikom, kontroliranje čustev in vedenja ter osebne vrednote. Raziskavo sem izvedla s pomočjo treh anketnih vprašalnikov: Vprašanik o življenju v Mladinskem domu Maribor, Vprašalnik samopodobe SPA (Garcia, Gutierrez, Musitu, Kranjc in Pečjak, 1998) in Lestvica osebnih vrednot (Pogačnik, 2002). Analiza rezultatov je pokazala, da obstajajo razlike v samopodobi glede na letošnji šolski uspeh, vrsto obšolskih aktivnosti, počutje, željo vračanja domov oz. k sorodnikom in povezave med samopodobo in osebnimi vrednotami (lepota/umetnost, osebna varnost/ zdravje, počitek, svoboda/neodvisnost in športno udejstvovanje).
Ključne besede: samopodoba, otroci, mladostniki, osebne vrednote, Mladinski dom Maribor
Objavljeno: 03.03.2009; Ogledov: 4356; Prenosov: 1061
.pdf Polno besedilo (524,70 KB)

3.
Pogostost doživljanja učnih emocij pri osnovnošolcih v povezavi s kognitivno samopodobo
Jadranka Školnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je bil namen ugotoviti, katera čustva doživljajo osnovnošolci v zvezi s šolo (t. i. učne emocije), pogostost doživljanja posameznih učnih emocij in počutje osnovnošolcev v šoli. Pri tem me je zanimala vloga spola, starosti in splošnega učnega uspeha. Ugotavljala sem tudi, kakšna je kognitivna samopodoba pri osnovnošolcih na splošnem, verbalnem in logično-matematičnem področju glede na spol, starost in splošni učni uspeh. Prav tako je bil namen ugotoviti, ali obstaja povezanost med čustvovanjem osnovnošolcev in posameznimi področji kognitivne samopodobe. Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Anketni vprašalnik je izpolnilo 110 učencev šestih in devetih razredov osnovnih šol v Mariboru. Za obdelavo podatkov je bil uporabljen - preizkus, t-test in Pearsonov koeficient korelacije. Rezultati so pokazali, da osnovnošolci pogosteje doživljajo pozitivne kot negativne emocije ter da obstajajo razlike v pogostosti doživljanja učnih emocij glede na spol, starost in splošni učni uspeh. Pri oceni, kako se počutijo osnovnošolci v šoli, se razlike niso pokazale. Pri kognitivni samopodobi obstajajo statistično značilne razlike med osnovnošolci na splošnem in logično-matematičnem področju glede na starost in splošni učni uspeh, ne pa glede na spol. Na verbalnem področju kognitivne samopodobe obstajajo razlike samo v splošnem učnem uspehu. Izkazalo se je tudi, da so vsa tri področja kognitivne samopodobe statistično pomembno povezana s čustvovanjem učencev.
Ključne besede: čustva, kognitivno-emocionalna interakcija, učne emocije, šola, kognitivna samopodoba (splošno, verbalno in logično-matematično področje)
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 2300; Prenosov: 224
.pdf Polno besedilo (618,57 KB)

4.
SOCIALNA ANKSIOZNOST V MLADOSTNIŠTVU IN NJENA POVEZANOST Z MLADOSTNIKOVIM PSIHOSOCIALNIM POLOŽAJEM V RAZREDU
Janja Kolarič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava socialno anksioznost v mladostništvu in njeno povezanost s psihosocialnim položajem mladostnikov in mladostnic v razredu. V teoretičnem delu diplomske naloge je poudarek na opredelitvi, razvoju in vzrokih socialne anksioznosti. Opisane so tudi bistvene značilnosti pojmov, ki se v okviru teme naloge povezujejo s tovrstno anksioznostjo: obdobje mladostništva, samopodoba v mladostništvu, razred kot skupina, psihosocialni položaj učenca v razredu in vzorci vedenja. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom in s sociometrično preizkušnjo, ki sta bila aplicirana na 121 učencih sedmih in osmih razredov treh osnovnih šol. Na osnovi sociometrične preizkušnje je bil za vsakega učenca, vključenega v raziskavo, izračunan njegov psihosocialni položaj v razredu. Tako je bila omogočena razvrstitev anketiranih učencev v pet sociometričnih skupin: priljubljeni, zavrnjeni, prezrti, kontroverzni in povprečni učenci. Kategoriziranje anketirancev v omenjenih pet skupin je omogočilo primerjavo med učenci glede na njihove rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom. Le-ta je vseboval vprašanja, vezana na socialno anksioznost, samopodobo in splošni učni uspeh učencev v preteklem šolskem letu. Hipoteze, ki so bile postavljene za izhodišče dela, so bile ob primerjavi med različnim spremenljivkami tudi ovrednotene. Ugotovljeno je bilo, da na izbranem vzorcu ni povezanosti med psihosocialnim položajem učencev v razredu in prisotnostjo socialne anksioznosti.
Ključne besede: socialna anksioznost, mladostništvo, samopodoba, psihosocialni položaj učenca v razredu, vzorci vedenja
Objavljeno: 22.08.2009; Ogledov: 3338; Prenosov: 686
.pdf Polno besedilo (1,04 MB)

5.
Sporazumevanje v starosti in med boleznijo
Marjetka Kodermac, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira pomen komunikacije in sporazumevanja s starostniki v času zdravja in bolezni. V diplomski nalogi je opredeljena komunikacija, staranje in spremembe v starosti, predstavljene so bolezni in sindromi starostnika, ki vplivajo na komunikacijo, sporazumevanje z naglušnim, slabovidnim/slepim ter kognitivno motenim starostnikom, predstavljena je tudi vloga medicinske sestre v komunikaciji s starostnikom v zdravstveni negi starostnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti s kakšnimi težavami se srečuje zdravstveno osebje med pogovorom s starostnikom, katere okoliščine vplivajo na pogovor, ugotoviti najpogostejše ovire za uspešno sporazumevanje in ugotoviti ali se upošteva starostnikovo dostojanstvo. Ugotoviti smo želeli tudi strokovno znanje medicinskih sester, ali vedo dovolj o komunikaciji in katero obliko komunikacije uporabljajo. Raziskava zajema 30 naključno izbranih anketirancev v domu upokojencev Danice Vogrinec v Mariboru. Grafično prikazani rezultati so pokazali, da je vzrok težav med pogovorom predvsem iz strani starostnikov, saj ne slišijo dobro in zaradi pešanja kognitivnih funkcij starostniki zdravstvenih delavcev ne razumejo, prav tako se težave pojavljajo tudi pri nepoznavanju starostnikovih navad. Iz raziskave je razvidno, da okoliščine kot so pomanjkanje časa in kadra, ustreznost prostora in okolja, ter nepravilen sistem dela ovirajo uspešen pogovor s stanovalci. Razvidno je, da je večina anketirancev za najpogostejšo oviro v sporazumevanju označilo pomanjkanje časa za odkrit pogovor, negotovost in strah pacienta ter nezaupanje pacienta, organizacijske pomanjkljivosti, pomanjkljivo znanje in izkušnje zdravstvenega osebja. Raziskava nam je tudi pokazala, da so anketiranci na svojem delovnem mestu opazili nekaj situacij kršenja starostnikovega dostojanstva kot npr. ignoriranje, neposlušnost, neenakost, uporaba pomanjševalnic ter predolgo razgaljen starostnik med nego. Večina anketiranih se je udeležilo strokovnega izobraževanja o komunikaciji in meni, da so v času izobraževanja pridobili dovolj znanja o pomenu komunikacije ter da imajo dovolj strokovnega znanja za delo s starostnikom. V raziskavi je tudi razvidno, da anketiranci največkrat uporabljajo tako verbalno kot neverbalno komunikacijo. Pri neverbalni komunikaciji se največ poslužujejo nasmeha, pogleda, stisku roke, mimiki obraza, uporabo terapevtskega dotika, najmanj pa se poslužujejo božanja.
Ključne besede: komunikacija, sporazumevanje, starostnik, medicinska sestra, samopodoba, zdravstvena nega
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 3424; Prenosov: 899
.pdf Polno besedilo (590,46 KB)

6.
ODNOSI MED STARŠEMA IN VPLIV ODNOSOV NA OTROKA
Lucija Čuk, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom »Odnosi med staršema in vpliv teh odnosov na otroka« sem analizirala starševske odnose, ki vplivajo na otrokovo osebnost. Kako se prenašajo vzorci odnosov v družini iz generacije v generacijo in kako zelo je različna narava moškega in ženske, ko gre za graditev odnosov. Pred vsem pa sem se osredotočila na potrebe otrok in pomembnost gojenja pristnih odnosov za izgradnjo njegove pozitivne samopodobe. Saj je bistveno to, da imamo otroka radi takšnega, kakršen je in ga ne spreminjamo po svojih namišljenih klišejih, temveč ga spodbujamo pri njegovih dejanjih in mu tako dopustimo, da se razvije v edinstveno osebo.
Ključne besede: odnosi, družina, partnerstvo, starševstvo, osebnost, samopodoba otroka
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 2115; Prenosov: 388
.pdf Polno besedilo (613,18 KB)

7.
8.
SPODBUDE IN ZAVORE PRI UČENJU
Kristina Fink, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je analiza spodbud in zavor pri učenju. Zanimalo nas je, katere so glavne spodbude in zavore pri učenju. V diplomskem delu smo podrobno raziskali, kaj so učenje, motivacija in motivacija za učenje. Da bi ugotovili, katere so spodbude in zavore, ki vplivajo na učenje dijakov, smo izvedli raziskavo na dveh srednjih šolah in rezultate nato primerjali med seboj. V raziskavo smo vključili dijake Srednje zdravstvene šole Ljubljana (SZŠ) in dijake Tehniškega šolskega centra Kranj (TŠC). Spraševali smo jih o tem, kaj jih najbolj motivira za učenje, kaj jih pri učenju zavira, kakšna je njihova samopodoba v povezavi z motivacijo za učenje, kakšen vpliv ima profesorjevo podajanje snovi na motivacjo za učenje, kakšne so njihove učne navade in kako se starši zanimajo za njihovo učenje. Ugotovili smo, da dijake na obeh srednjih šolah za učenje spodbujajo in zavirajo podobni dejavniki. Rezultati raziskave so pokazali, da je največja spodbuda za učenje ta, da se zavedajo pomembnosti izobrazbe v življenju, največja zavora pa je nezanimiva učna snov. Na podlagi analize smo tudi ugotovili, da med mnenji dijakov SZŠ in TŠC ne obstajajo bistvene razlike o tem, kakšna je njihova samopodoba, kako se starši zanimajo za njihovo učenje in kakšne so njihove učne navade. Ugotovili smo tudi, da dijaki SZŠ načinu posredovanja znanja in odnosu profesorja do dijakov pripisujejo večji pomen kot dijaki TŠC.
Ključne besede: - dijaki - spodbude - zavore - samopodoba - učenje - starši - učitelji
Objavljeno: 28.09.2009; Ogledov: 1799; Prenosov: 167
.pdf Polno besedilo (1,93 MB)

9.
SAMOPODOBA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI IN OTROK BREZ POSEBNIH POTREB V OŠ
Ksenija Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Teoretičen del diplomske naloge se izhodiščno nanaša na družino, znotraj katere so otroci deležni prvih življenjskih izkušenj. Mnoge osebnostne poteze se namreč oblikujejo že v prvih letih življenja in tako iz odnosov z najbližjimi osebami v družini izvirajo tudi prve čustvene in socialne izkušnje otroka. Občutek sprejetosti in podpore v družini pozitivno vpliva na otrokovo samopodobo, pomanjkanje tega občutka pa lahko močno okrni možnosti za razvoj njegove pozitivne samopodobe. Diplomsko delo naveže pojem samopodobe tudi na otroke s posebnimi potrebami. Zanima nas, če obstajajo razlike v samopodobi otrok s posebnimi potrebami in otrok brez posebnih potreb v OŠ. Z vstopom v šolo pridobi na pomenu poleg socialne in telesne samopodobe tudi posebna dimenzija samopodobe, imenovana akademska samopodoba. Poglavje v našem delu je tako namenjeno tudi vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji. Tukaj smo izpostavili tudi danes naraščajoč konsenz vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne OŠ in prednosti ter slabosti le-tega. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom avtorjev Cambra in Silvestre (2003), povzetim po Schmidt in Čagran (2006). Lestvico sestavlja 23 trditev, ki se nanašajo na akademsko, socialno in telesno dimenzijo samopodobe. Vprašalnik je bil opravljen na vzorcu učencev tretje triade rednih osnovnih šol in osnovnih šol s prilagojenih programov, in sicer 144 učencev iz rednih OŠ in 54 učencev iz šol s prilagojenim programom. Med rednimi osnovnimi šolami smo v vzorec zajeli učence OŠ pod goro Slov. Konjice in OŠ Kebelj. Med osnovnimi šolami s prilagojenim programom pa so v raziskavi sodelovali učenci OŠ V parku Slov. Konjice, OŠ Minke Namestnik Slov. Bistrica in OŠ Gustava Šiliha Maribor.
Ključne besede: družina, samopodoba, identiteta, akademska samopodoba, telesna samopodoba, socialna ali medosebna samopodoba, mladostniki, otroci s posebnimi potrebami, integracija, inkluzija, redne OŠ, OŠ s prilagojenim programom.
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 4327; Prenosov: 1129
.pdf Polno besedilo (1,46 MB)

10.
SAMOPODOBA PREDSEDNIKOV UPRAV
Maja Sodja, 2010, diplomsko delo

Opis: V zadnjih desetletjih se poslovno okolje sooča z vse večjimi, hitrejšimi in vseobsegajočimi spremembami. V času zaznamovanem s spremembami in izzivi se v človeku vedno pojavi želja po odkrivanju novih, boljših poti. Tako ne preseneča naraščajoče zanimanje raziskovalcev za podjetniško vedenje v samem vrhu organizacij. Predmet preučevanja diplomskega dela in raziskave so predsedniki uprav slovenskih podjetij, ki so po ugotovitvah mnogih raziskovalcev v današnjem orkanu vse hitrejših sprememb eden od ključnih elementov uspešnosti podjetja. Z diplomskim delom želimo na podlagi boljšega poznavanja najboljših managerjev v sedanjosti nakazati, kakšen splošni odnos do samega sebe (podoba o samem sebi) je uspešna v poslovnem okolju prihodnosti. V raziskovalni okvir je vključenih pet predsednikov uprav, njihovi nadrejeni - predsedniki nadzornih svetov, predsednikom uprav enakovredni sodelavci — člani uprave in predsednikom uprav podrejeni — predstavniki za stike z javnostmi. Kriterij izbora respondentov predstavljajo najvidnejša podjetja slovenskega gospodarstva. Z respondenti smo izvedli strukturirane globinske intervjuje. Intervjuvanci so z ocenami 1, 2, 4 in 5 ocenjevali 57 trditev glede na to, ali se s trditvijo o samem sebi oziroma o predsedniku uprave strinjajo ali ne. Ugotovili smo, da imajo predsedniki uprav dobro samopodobo in da se ta od zunanje podobe pomembno ne razlikuje. Velikih razlik med ocenjevanjem trditev ni zaslediti, razen pri dveh trditvah: »V poslu rad tvega/m.« in Rad se šali/m na svoj račun.« Pri slednjih predsedniki uprav sebe ocenijo drugače kot njihovi nadrejeni, enakovredni in podrejeni sodelavci.
Ključne besede: - samopodoba - predsednik uprave - kreativnost - vodenje - vprašalnik o samopodobi
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 1331; Prenosov: 158
.pdf Polno besedilo (473,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici