| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Samopoškodovalno vedenje mladostnikov kot posledica družinskega nasilja
Špela Zavratnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Samopoškodovalno vedenje je pri mladostnikih zelo pogosto, saj se za njega odločijo, ko ne znajo drugače reagirati na neko situacijo, so v čustveni stiski. Največkrat je ravno družinsko nasilje tisto, ki je eden izmed vzrokov za to vedenje. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati povezanost družinskega nasilja in samopoškodovalnega vedenja mladostnikov. V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili naslednje tuje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL), Cochrane Library, ScienceDirect in dodatno iskalnik Google Učenjak. S pomočjo PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja literature. Sintezo zbranih virov smo naredili s pomočjo uporabe vsebinske analize. V končno analizo smo vključili 18 člankov, s pomočjo katerih smo ugotovili, da je družinsko nasilje eno izmed vzrokov samopoškodovalnega vedenja pri mladostnikih. Pri mladostnikih, ki so bili priča nasilju v družini, ločitvi staršev, revščini, zanemarjanju, se je samopoškodovalno vedenje pogosteje pojavilo. Samopoškodovalno vedenje je pri mladostnikih pozitivno povezano z nasiljem v družini. Mladostniki pogosto svoje stiske ne izražajo preko besed, temveč skozi druge oblike vedenj (samopoškodovalno vedenje). V kliničnem okolju je medicinska sestra tista, ki največkrat prva prepozna družinsko nasilje, zato mora imeti ustrezne izkušnje, spretnosti. Medicinski sestri skrb za otroke predstavlja velik stres, saj vsak otrok nasilje doživlja drugače.
Ključne besede: mladostniki, družinsko nasilje, samopoškodovalno vedenje
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 510; Prenosov: 208
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

2.
Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (NSSI) pri mladostnikih - vpliv genetskih polimorfizmov, travmatiziranosti, impulzivnosti in duševnih motenj
Teja Bunderla, 2021, doktorska disertacija

Opis: Samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena (»Nonsuicidal Self-Injury« – NSSI) se vedno bolj pojmuje kot samostojna psihiatrična motnja. Odkar je bil NSSI leta 2013 v najnovejši izdaji ameriške klasifikacije duševnih motenj (»Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders« – DSM-5) prvič opredeljen kot samostojna diagnoza v sekciji III – pod motnjami za prihodnje raziskovanje, se je znanje na tem področju bistveno povečalo, vendar pa etiologija tega vedenja še zmeraj ni pojasnjena. Obstajajo številne psihološke razlage nastanka in vzdrževanja NSSI. Identificirane so najpogostejše komorbidnosti (depresija, mejna osebnostna motnja, anksioznost). Vzroki za nastanek NSSI niso poznani, dosedanje raziskave pa nakazujejo tako dedni dejavnik kot dejavnike okolja. V raziskavi smo zbrali 95 mladostnikov z NSSI, diagnosticiranih po raziskovalnih kriterijih DSM-5, 21 kontrol brez NSSI in 118 posameznikov iz splošne populacije, ki smo jih dodali kot dodatno kontrolno skupino za genetske preiskave. Pri vseh smo opravili genotipizacijo polimorfizmov v genih TPH1 (rs4537731, rs1799913, rs7933505), SLC6A4 (VNTR STin2), OPRM1 (rs1799971), GNβ3 (rs5443) in DRD2/ANKK1 (rs1800497). Preiskovanci z NSSI in kontrolna skupina brez NSSI so izpolnili prevedene vprašalnike Barratt Impulsiveness Scale (BIS-11), State-Trait Anxiety Inventory for Adults (STAI), MacLean Screening Instrument for BPD (MSI-BPD) in Early Trauma Inventory Self Report-Short Form (ETISR-SF), preiskovanci z NSSI pa še dodatno Inventory of Statements about Self-Injury (ISAS) in Self-Injury Craving Questionnaire (SICQ). Opravili smo asociacijsko analizo in analize interakcij med izbranimi kandidatnimi geni in okolijskimi dejavniki za nastanek NSSI. Ugotovili smo statistično značilno povezavo polimorfizma rs4537731 v genu TPH 1 s starostjo ob prvem pojavu NSSI. Prisotnost STin2.10 je bila skupaj s celokupno travmatiziranostjo povezana z večjo verjetnostjo za NSSI. Alel G polimorfizma rs1799971 v genu OPRM1 se je izkazal kot varovalni alel, povezan z nižjim hlepenjem po NSSI. Z multivariantnim modelom smo pokazali povezavo mejne osebnostne motnje in dednega dejavnika z nastankom NSSI, pri čemer sta k dednemu dejavniku za nastanek NSSI prispevala predvsem polimorfizma rs1799913 in rs7933505. Polimorfizem rs1799913 je bil statistično značilno povezan z nastankom NSSI v modelu skupaj z anksioznostjo kot osebnostno potezo. NSSI v našem vzorcu je bil močno povezan s celokupno travmatiziranostjo, čustveno zlorabo in spolno zlorabo. Dokazali smo tudi pomembno povezavo z impulzivnostjo. Mladostniki z NSSI iz našega vzorca so izpostavili hlepenje po NSSI, ki je primerljivo hlepenju po kokainu. Hlepenje je bilo v močni premo sorazmerni korelaciji s številom NSSI v življenju. Anksioznost je bila pri posameznikih z NSSI zelo povišana, bistveno pa je bila povezana tudi s povišanjem hlepenja po NSSI. Mladostniki so v večinskem deležu poročali o spremenjenem zaznavanju bolečine med NSSI, a povezave z genetiko nismo uspeli potrditi. NSSI je v analizah povezav med dednimi in okoljskimi dejavniki pokazal povezanost predvsem s kandidatnimi polimorfizmi serotoninskega sistema in s sistemom endogenih opioidov. Ugotovili smo povezavo NSSI z visokim hlepenjem. Nujno je nadaljevanje raziskovanja NSSI v smislu vedenjske odvisnosti. NSSI je bil močno povezan s travmatiziranostjo in izkušnjami predvsem čustvene in spolne zlorabe. Z anksioznostjo je verjetno povezan veliko bolj, kot smo do sedaj predvidevali.
Ključne besede: samopoškodovalno vedenje brez samomorilnega namena, NSSI, mladostniki, anksioznost, mejna osebnostna motnja, travmatiziranost, impulzivnost, odvisnost, zaznavanje bolečine, genetski polimorfizmi, serotoninski sistem, endogeni opioidi, dopaminergični sistem
Objavljeno v DKUM: 18.03.2021; Ogledov: 1139; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

3.
VPLIV ODNOSA S STARŠI NA SAMOPOŠKODOVALNO VEDENJE MLADOSTNIKOV
Maša Majhen, 2016, magistrsko delo

Opis: Samopoškodovalno vedenje se najpogosteje pojavlja med mladostniki. Ker pa je družina eden izmed najpomembnejših socialnih sistemov v mladostnikovem življenju, smo želeli ugotoviti ali obstaja kakšna povezanost med mladostnikovim odnosom s starši in omenjenim pojavom. Ugotoviti smo želeli ali obstajajo znotraj družinskih odnosov in procesov dejavniki, ki vplivajo na verjetnost pojava samopoškodovalnega vedenja pri mladostnikih. Na podlagi preučene literature smo predvidevali, da zanemarjanje s strani staršev, slaba komunikacija med otrokom in starši ter nizko sprejemanje in podpora s strani staršev povečujejo verjetnost za pojav samopoškodovalnega vedenja pri mladostnikih. Magistrsko delo sestoji iz dveh delov, t.j. teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu opisujemo značilnosti mladostništva, procese v družini ter značilnosti, vzroke, metode in funkcije samopoškodovalnega vedenja. Navajamo tudi ugotovitve avtorjev predhodno izvedenih raziskav s področja vpliva družine na pojav samopoškodovalnega vedenja. V drugem, empiričnem, delu smo analizirali rezultate naše raziskave. Na vzorcu 189 udeležencev smo aplicirali slovenske verzije vprašalnikov AFP (Adolescent Reports of Family and Parenting Processes), PSI – II (Parenting Style Inventory – II) in ISAS (Inventory of statements about self-injury). Ugotovili smo, da med skupino udeležencev, za katero je značilen pojav samopoškodovalnega vedenja in skupino, za katero ta pojav ni značilen, ne prihaja do statistično pomembnih razlik v zanemarjanju s strani staršev. Prav tako smo ugotovili da se ob zmanjšanju podpore s strani staršev verjetnost pojavnosti samopoškodovalnega vedenja poveča ter, da se ob povečanju intimne komunikacije znotraj družine verjetnost pojavnosti samopoškodovalnega vedenja zmanjša. Ugotovili smo tudi, da se ob povečanju konflikta v družini verjetnost pojavnosti samopoškodovalnega vedenja poveča. Ostalih statistično pomembnih razlik nismo odkrili.
Ključne besede: mladostništvo, družina, zanemarjanje, komunikacija, podpora, konflikt, samopoškodovalno vedenje, vpliv družine na samopoškodovalno vedenje.
Objavljeno v DKUM: 22.03.2016; Ogledov: 3170; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (884,63 KB)

Iskanje izvedeno v 5.8 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici