1. Energetska samooskrba na ravni podjetja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaMojca Kobale, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali energetsko samooskrbo na ravni podjetja, in sicer s postavitvijo sončne elektrarne. Predstavili smo izgradnjo sončne elektrarne in vso problematiko, ki se ob tem pojavlja. Na podlagi podatkov podjetja na letni ravni, smo izračunali ali se investicija v sončno elektrarno izplača in v kolikih letih se povrne strošek investicije. Pri tem smo upoštevali dejavnike tveganja in jih primerno opisali. Za konec smo podali predloge in rešitve, ki težijo k trajnostni oskrbi z energijo.
Ključne besede: samooskrba, trajnostni razvoj, sončna elektrarna, izgradnja sončne elektrarne, sončna energija, oskrba z energijo
Objavljeno v DKUM: 11.01.2023; Ogledov: 50; Prenosov: 16
 Celotno besedilo (2,29 MB) |
2. Ocena prehranske samooskrbe s predlogi za njeno povečanje v občini Lovrenc na Pohorju : diplomsko deloAnže Sušel, 2022, diplomsko delo Opis: Problematika samooskrbe s hrano je v zadnjem času v ospredju zanimanja strokovne javnosti, saj ima doma pridelana hrana številne prednosti. Prisotna so prizadevanja, da se tudi na lokalnih nivojih poveča kmetijska pridelava. V tem kontekstu je prikazana tudi problematika samooskrbe s hrano v občini Lovrenc na Pohorju, ki je srednje velika in pretežno hribovita. Nekateri pogledi in izkušnje domačinov v zvezi s samooskrbo so razvidni v anketi, ki je osrednji del naloge. Raven samooskrbe s hrano v občini je pridobljena na osnovi izračunov in deloma ocen, ti kažejo, da so v letu 2020 pokrili 76 % prehrambnih potreb, kar je nad republiškim povprečjem. Pri projekciji povečanja samooskrbe je upoštevana omejitev, da naj se ta doseže le z zamenjavo kmetijskih rastlin. Na osnovi takšnega pristopa je lahko za leto 2023 načrtovano, da se kmetijska pridelava v občini poveča za okrog 8 %, s čimer bi tudi hribovita občina prispevala delež k rasti republiške prehrambne bilance.
Ključne besede: lokalna skupnost, prehranska samooskrba, lokalna pridelava, anketni vprašalnik
Objavljeno v DKUM: 05.01.2023; Ogledov: 40; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,23 MB) |
3. Logistika v kmetijstvuAndrej Lisec, 2022 Opis: Učbenik obravnava logistiko v kmetijstvu, kjer so zajeta poglavja o logistiki v povezavi s kmetijstvom, zgodovina na tem področju, pridelava hrane, samooskrba v povezavi z distribucijo lokalno pridelane hrane, mehanizacija, prevoz živil v kontroliranih temperaturnih pogojih, označevanje pridelkov, odpadki v kmetijstvu in pogled kmetijstva v prihodnosti, vključno z uporabo dronov.
Ključne besede: logistika, kmetijstvo, samooskrba, distribucija lokalno pridelane hrane, odpadki
Objavljeno v DKUM: 06.12.2022; Ogledov: 145; Prenosov: 22
Celotno besedilo (9,25 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. |
5. Uporaba obnovljivih virov energije in zelenih tehnologij na PV Močna : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaSimon Matajič, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava možnost uporabe obnovljivih virov energije in sodobnih
zelenih tehnologij z namenom popolne samooskrbe z električno energijo, pridobljeno s
pomočjo sončne elektrarne, zmanjšanja porabe električne energije z uvedbo LED
razsvetljave in vgradnjo hranilnika električne energije za namen razbremenitve
električnega omrežja in zmanjšanja konice na objektu Pokriti vkop Močna, ki se nahaja
na avtocestnem odseku Dragučova–Lenart, pomurskega avtocestnega kraka A5. Objekt
zaradi velikega števila svetil porabi veliko električne energije, obenem pa ob tem
nastane ogromno nevarnih odpadnih natrijevih sijalk. V skladu s trajnostnim razvojem
podjetja Dars, d. d. je cilj proizvajati in souporabljati čisto električno energijo, zmanjšati
porabo električne energije in zmanjšati količino nevarnih odpadkov ter posledično
zmanjšati ogljični odtis gospodarske družbe. S predvidenimi in preučevanimi ukrepi ter
finančnimi spodbudami želimo te cilje doseči.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, zelene tehnologije, samooskrba, sončna
elektrarna, LED razsvetljava, hranilnik električne energije, zmanjšanje nevarnih
odpadkov in porabe električne energije
Objavljeno v DKUM: 02.11.2022; Ogledov: 99; Prenosov: 32
Celotno besedilo (3,47 MB) |
6. Analiza in simulacije fotonapetostnega sistema električne samooskrbe med delovanjemNik Senekovič, 2022, diplomsko delo Opis: Delo se osredotoča na delovanje sistema samooskrbe z električno energijo s pomočjo fotonapetostnega sistema in baterijskega hranilnika, katerega delovanje smo najprej analizirani in predstavili. Kasneje smo podatke porabe objekta in proizvodnje sončne elektrarne uporabili za izdelavo simulacije, pri kateri smo uporabili dva različna modela za analizo pretokov električne energije v sistemu. Ugotovili smo, da dejanska samooskrba z obstoječim sistemom ni mogoča, vendar se ob primerni strategiji rabe pridobljene električne energije s fotonapetostnim sistemom lahko poraba elektrike bistveno zmanjša, medtem ko lahko z uporabo baterije zmanjšamo tudi konično moč odjema.
Ključne besede: samooskrba z električno energijo, fotonapetostni sistem, baterijski hranilnik, simulacije, analiza
Objavljeno v DKUM: 14.09.2022; Ogledov: 140; Prenosov: 14
Celotno besedilo (3,50 MB) |
7. Potencial uporabe hranilnikov energije z namenom doseganja samooskrbe z električno energijo iz sončnih elektrarnJan Lokar, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo hranilnikov energije za skladiščenje proizvedene energije iz sončnih elektrarn. V tem delu je analizirano obratovanje baterijskega hranilnika energije v kombinaciji s sončno elektrarno na podlagi realnih izmerjenih podatkov v obdobju dveh let. Analiziran je vpliv integracije baterijskega hranilnika energije na zagotavljanje samooskrbe z električno energijo. Narejena je tudi študija treh različnih primerov dimenzioniranja sistema. V prvem primeru je dimenzioniran sistem, ki zagotavlja popolno samooskrbo z električno energijo, v drugem primeru je dimenzioniran sistem, ki omogoča neodvisno obratovanje od omrežja, v tretjem primeru pa je dimenzioniran sistem, ki shranjuje višek proizvedene električne energije iz sončne elektrarne v obliki vodika. Opravljena je tudi ekonomska analiza obstoječega sistema sončne elektrarne in baterijskega hranilnika energije. Prav tako je narejena ekonomska analiza vseh treh študij dimenzioniranja sistema. Rezultat magistrskega dela dokazuje, da je možno dimenzionirati sisteme za popolno samooskrbo in neodvisno obratovanje od omrežja, vendar so ti sistemi predimenzionirani in so ekonomsko neupravičeni. Splošno gledano integracija hranilnikov energije negativno vpliva na ekonomsko upravičenost investicije, saj ne prinaša neposrednih finančnih koristi. Kazalci ekonomske upravičenosti investicije so pokazali, da se investicija v sisteme sončne elektrarne in hranilnike energije ne splača. Iz ekonomskega vidika so hranilniki vodika boljši za shranjevanje energije od baterijskih hranilnikov energije.
Ključne besede: samooskrba, sončne elektrarne, hranilniki energije, baterije
Objavljeno v DKUM: 03.12.2021; Ogledov: 841; Prenosov: 148
Celotno besedilo (5,06 MB) |
8. Analiza turizma kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji in raziskava samooskrbe turističnih kmetij v Slovenskih goricahSara Golob, 2021, diplomsko delo Opis: Podeželski turizem postaja ena izmed najpomembnejših vrst slovenskega turizma. Diplomsko delo je sestavljeno iz empiričnega in teoretičnega dela, v katerem smo s strokovno in znanstveno literature opredelili teoretična izhodišča, kot so turizem, podeželski turizem, slovenske kmetije, kmetije z dopolnilno dejavnostjo, kmetije s turistično dopolnilno dejavnostjo, prehranska samooskrba ter območje raziskave (Slovenske gorice). V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo, in sicer opravili smo anonimne spletne ankete s turističnimi kmetijami na območju Slovenskih goric. Po analizi spletnih anket smo opravili evalvacijo raziskave in ugotovili, da ima večina turističnih kmetij v Slovenskih goricah turistično dejavnost registrirano kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, in sicer zato, ker tako dostopajo do dodatnega vira zaslužka, izboljšanega življenja na podeželju ter do možnosti za nove zaposlitve. Večina turističnih kmetij v Slovenskih goricah se poslužuje prehranske samooskrbe, kljub temu da jim predstavlja večji finančni zalogaj kot kupovanje surovin in izdelkov v trgovinah ter pri lokalnih ponudnikih. Ugotovili smo tudi, da imajo z lastno pridelavo surovin in predelavo izdelkov dobre dosedanje izkušnje. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da prehranska samooskrba po mnenju anketirancev ni dovolj dobro vključena v ponudbo turističnih kmetij v Slovenskih goricah, vendar je vseeno dovolj dobro prepoznana kot ena izmed vodilnih lastnosti podeželskega turizma. Na podlagi ugotovitev smo podali predloge za izboljšavo prepoznavnosti in promocije prehranske samooskrbe na turističnih kmetijah v Slovenskih goricah.
Ključne besede: podeželski turizem, turistična kmetija, dopolnilna dejavnost na kmetiji, prehranska samooskrba, Slovenske gorice
Objavljeno v DKUM: 26.11.2021; Ogledov: 584; Prenosov: 109
Celotno besedilo (3,00 MB) |
9. Regionalna geografija države Senegal/Afrika s poudarkom na možnostih sodelovanja s SlovenijoTjaša Novak, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo proučevali državo Senegal s poudarkom na naravnih in družbenih podatkih. V teoretičnem delu smo predstavili naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Senegala ter izpostavili najpogostejše okoljske probleme. V nadaljevanju smo ugotavljali, kakšno je gospodarsko sodelovanje med Senegalom in Slovenijo ter ugotovili, da med državama ne potekajo večji projekti z izjemo projekta za zagotavljanje samooskrbe v sodelovanju Mednarodnega centra za ekoremediacije in Zavoda Most – povezava Evrope in Afrike. V empiričnem delu smo opravljali intervju z direktorjem Afriških naložb o Senegalu na področju politike, zdravstva, vodne oskrbe, izobraževanja, kmetijstva in turizma. Rezultate smo analizirali z metodo kodiranja in jih prikazali z njeno zadnjo fazo, tj. z formuliranjem teorije. Senegal ima ugodno geografsko lego, saj leži na križišču večjih prometnih poti. Ker je to ravninska država, se ljudje v večini ukvarjajo s kmetijstvom, ki je najpomembnejša gospodarska dejavnost, vendar je kmetijska produktivnost v zadnjih letih slabša zaradi dezertifikacije in deforestacije. Poleg teh so bile v rezultatih izpostavljene klimatske spremembe, ki povzročajo spreminjanje pokrajine, kar se kaže v dvigovanju morske gladine in degradaciji ekosistemov. Polovica vsega prebivalstva je revnega in izpostavljenega lakoti ter pomanjkanju osnovne zdravstvene oskrbe. V državi prevladuje mlado prebivalstvo, ki pa zaradi slabše dostopnosti do izobraževalnih ustanov nima enakih možnosti za izobraževanje. Pomanjkanje ustreznega cestnega in železniškega prometa v državi se kaže tudi v slabši turistični razvitosti. Na podlagi podrobnega poznavanja države Senegal, njenih potencialov in potreb smo oblikovali dva projekta kot možnost sodelovanja med Slovenijo ter Senegalom na področju razvoja trajnostnega turizma in zagotavljanja kakovostnega izobraževanja ter lokalne samooskrbe.
Ključne besede: Senegal, mednarodni projekt, samooskrba, trajnostni turizem
Objavljeno v DKUM: 19.10.2021; Ogledov: 441; Prenosov: 59
Celotno besedilo (2,34 MB) |
10. Opolnomočenje pacienta – pomemben element obvladovanja kroničnih nenalezljivih bolezniPetra Krčovnik, 2020, magistrsko delo Opis: Uvod: Stopnja opolnomočenosti vpliva na število kroničnih nenalezljivih bolezni in je povezana z determinantami zdravja. Namen magistrskega dela je bil raziskati stopnjo opolnomočenosti kroničnih pacientov ter povezanost med determinantami zdravja in opolnomočenostjo.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje stopnje opolnomočenosti sta bila uporabljena validirana anketna vprašalnika. Raziskava je potekala v treh ambulantah družinske medicine in eni ambulanti splošne medicine, sodelovalo je 201 anketirancev z vsaj eno kronično nenalezljivo boleznijo. Podatki so bili statistično obdelani s programom SPSS, za preverjanje hipotez sta bila uporabljena Kruskal-Wallis H test in Mann-Whitney U test.
Rezultati: Stopnja opolnomočenosti anketirancev je visoka (M = 74,72; SD = 20,05). Sodelujoči dosegajo na vseh dimenzijah opolnomočenja povprečno visoko stopnjo opolnomočenosti ter so zadostno aktivni v skrbi za svoje zdravje. Obstajajo statistično pomembne razlike v opolnomočenosti glede na stopnjo izobrazbe (χ2(2) = 44,091; p < 0,001) in starost (χ2(2) = 25,718; p < 0,001), medtem ko glede na spol ni bilo ugotoviti statistično pomembnih razlik (U = 4867,500; p = 0,658) v stopnji opolnomočenosti.
Razprava in sklep: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se večina anketirancev sooča z multimorbidnostjo. Za dvig stopnje opolnomočenosti je nujno prepoznavanje dejavnikov opolnomočenja, aktivna vključitev pacienta v zdravstveno obravnavo ter pogostejša udeležba v ambulanti družinske medicine. V teoriji še vedno opolnomočenje težko opredelimo, v empiričnem pristopu pa ne obstaja enotno merilo za oceno opolnomočenosti kroničnih pacientov, zato so potrebne nadaljnje študije ter izvedba intervencij za izboljšanje stopnje opolnomočenosti in dvig kakovosti življenja kroničnih pacientov.
Ključne besede: Kronične nenalezljive bolezni, opolnomočenje, zdravstvena nega, merjenje opolnomočenja, samooskrba.
Objavljeno v DKUM: 02.02.2021; Ogledov: 724; Prenosov: 141
Celotno besedilo (617,89 KB) |
