Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu je obravnavan koncept energetske skupnosti s sončno elektrarno kot trajnosten model samooskrbe, spodbujanja energetske neodvisnosti in zmanjševanja negativnih vplivov na okolje. Pojasnjeni so osnovni pojmi, vrste skupnosti, njihove prednosti in slabosti ter primeri iz Slovenije. Obravnavana je povezava med nihanjem borznih cen električne energije, finančnimi prihranki sončne elektrarne in pregled slovenske zakonodajne podlage energetskih skupnosti. V nadaljevanju so pojasnjeni okoljski, ekonomski in družbeni vidiki ter glavni izzivi skupnosti. Raziskovalni del zajema samooskrbno skupnost v Budanjah s podrobno analizo prihrankov izbranega člana skupnosti in primerjavo glede na pričakovane prihranke.
Ključne besede: energetska skupnost, sončna elektrarna, samooskrba, obnovljivi viri energije, ekonomska upravičenost
Objavljeno v DKUM: 01.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (3,13 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava vključevanje agronomskih vsebin v vzgojno-izobraževalni proces mladostnikov v institucionalni vzgoji z namenom krepitve prehranske pismenosti, samooskrbe in praktičnih življenjskih spretnosti. Raziskava je bila izvedena v sodelovanju z Enoto 4 Strokovnega centra Mladinski dom Maribor v okviru Erasmus+ projekta »Zdrav duh v zdravem okolju«. Mladostniki so sodelovali v nizu praktičnih delavnic po načelih izkustvenega učenja, kjer so spoznavali pridelavo, predelavo in uporabo rastlin. Aktivnosti so vključevale setev, nego rastlin, uporabo naravnih gnojil, jesensko sajenje, kompostiranje, pripravo obrokov, spoznavanje zelišč, destilacijo hidrolatov in interpretacijo prehranskih označb. Uporabljena je bila kvalitativna metodologija s sistematičnim opazovanjem in poglobljenim intervjujem z vzgojiteljico. Rezultati so pokazali, da so mladostniki pridobili temeljna znanja o pridelavi rastlin in prehranski vzgoji, razvili večjo samostojnost ter motivacijo za sodelovanje. Poleg prenosa znanja so delavnice prispevale k socialni vključenosti, občutku odgovornosti in trajnostni naravnanosti. Ugotovitve potrjujejo pomen praktičnih delavnic kot učinkovitega pristopa v institucionalni vzgoji ter dajejo izhodišče za oblikovanje podobnih programov.
Ključne besede: mladostniki v institucionalni vzgoji, praktične delavnice, prehranska pismenost, samooskrba, izkustveno učenje
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,56 MB)

Opis: Pomen pojma »samooskrba« postaja v sodobnem času vse kompleksnejši, saj poleg ekonomskih vključuje tudi socialne, kulturne, okoljske in politične razsežnosti. Posledično se spreminja tudi način komuniciranja o samooskrbi, ki poleg tehničnega informiranja o individualni neodvisnosti zdaj vključuje tudi oblikovanje stališč, vedenjskih vzorcev in identitet. Pričujoči prispevek obravnava komuniciranje samooskrbe kot večplastnega diskurznega procesa in poudari pomen razumevanja teh praks za spodbujanje trajnostno usmerjene družbe. Pri analizi procesov komuniciranja imata pomembno vlogo dva jezikoslovna pristopa, in sicer teorija okvirjanja in teorija govornih dejanj, s pomočjo katerih je komunikacijo mogoče vrednotiti in objektivneje analizirati. Prispevek želi tudi opozoriti na sodobno spoznanje, da je razumevanje komuniciranja samooskrbe ključno ne le za učinkovito širjenje informacij, temveč tudi za aktivno oblikovanje trajnostno naravnane družbe.
Ključne besede: komuniciranje samooskrbe, samooskrba, trajnostnost, teorija okvirjanja, teorija govornih dejanj
Objavljeno v DKUM: 27.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 4
Celotno besedilo (346,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Uvod: Sladkorna bolezen tipa 2 postaja vse večji javnozdravstveni izziv in zahteva upoštevanje kompleksnega režima zdravljenja. V sodobni zdravstveni oskrbi se poudarja aktivna odgovornost pacientov za samooskrbo bolezni, kar vključuje sprejemanje zdravih življenjskih navad. Z rastjo digitalne tehnologije se povečuje tudi število mobilnih aplikacij, namenjenih samooskrbi. Namen doktorske disertacije je oceniti učinkovitost uporabe mobilne aplikacije za izboljšanje samooskrbe pacientov s sladkorno boleznijo tipa 2. Metode: Izvedli smo sistematično iskanje mobilnih aplikacij v spletnih trgovinah Google Play Store in iPadian. Funkcije vedenja samooskrbe so bile ocenjene v skladu z okvirjem AADE7, kakovost pa je bila ocenjena z uporabo lestvice uMARS. Uporabili smo dva anketna vprašalnika, "Self-Care of Diabetes Inventory" za oceno samooskrbe in "Brief Illness Perception Questionnaire" za oceno percepcije bolezni, ki sta bila validirana v pilotni raziskavi. V randomizirani klinični raziskavi smo ocenili vpliv uporabe mobilne aplikacije na izboljšanje samooskrbe, percepcije bolezni in zdravstvenega stanja pacienta. Pred začetkom raziskave in po štirih tednih so pacienti izpolnili oba anketna vprašalnika, ter izvedli klinične meritve. V končnem delu so sledili delno strukturirani intervjuji z medicinskimi sestrami in pacienti. Rezultati: Mobilna aplikacija forDiabetes: diabetes self-management app je bila izbrana kot najprimernejša za nadaljnjo raziskavo. V pilotni raziskavi je sodelovalo 141 pacientov z diagnosticirano sladkorno boleznijo tipa 2. Svojo samozavest za izvajanje samooskrbe so ocenili z najvišjo povprečno oceno, medtem ko so najnižje ocenili upravljanje samooskrbe. Anketni vprašalnik Self-Care of Diabetes Inventory je bil na podlagi rezultatov pilotne raziskave slabo usklajen z metrikami uporabniškega modela za spremljanje samooskrbe, samozavest in upravljanje samooskrbe, vendar je CFA za vzdrževanje samooskrbe pokazal dobro ujemanje. Cronbachova alfa je pokazala odlične rezultate za samozavest, dobre za spremljanje, sprejemljive za vzdrževanje in šibke za upravljanje samooskrbe. Izračuni za vprašalnik Brief Illness Perception Questionnaire so pokazali visoko stopnjo strinjanja med ocenjevalci in odlično veljavnost vprašanj. Cronbachova alfa za zanesljivost je bila 0,652, kar kaže na zadovoljivo notranjo skladnost. V glavni raziskavi štiri tedne po uporabi mobilne aplikacije ni bilo mogoče zaznati statistično pomembnega izboljšanja v samooskrbi, percepciji bolezni in kliničnih meritvah. Na podlagi kvalitativnega dela raziskave smo ugotovili, da imajo zdravstveni delavci in pacienti pozitiven pogled na uporabo mobilne aplikacije ter da jim je uporaba pripomogla k večji doslednosti pri spremljanju svoje bolezni in lažji vpogled v meritve. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo adaptirali teorijo srednjega obsega za samooskrbo kroničnih bolezni v povezavi z mobilnim zdravjem in dodatno vključili naslednje komponente: znanje, doslednost, karakteristike mobilnega zdravja in mobilne aplikacije, varovanje in integriteta pacientovih podatkov, izidi pri pacientu, priporočene značilnosti in funkcionalnosti mobilne aplikacije ter usmeritve za implementacijo mobilnega zdravja v zdravstveno oskrbo. Razprava in sklep: V doktorski raziskavi smo ugotovili, da pri pacientih s sladkorno boleznijo tipa 2 prihaja do odstopanj v samooskrbi. Čeprav vključitev mobilnih aplikacij v samooskrbo ni prinesla klinično pomembnih rezultatov, so tako zdravstveni delavci kot pacienti izrazili pozitiven pogled na njihovo uporabo. Ugotovitve raziskave nakazujejo potrebo po uvedbi enotnih smernic, ki bi opredeljevale standarde za uporabo mobilnega zdravja v vseh zdravstvenih institucijah v državi. Za natančnejšo oceno dolgoročnega učinka uporabe mobilne aplikacije na samooskrbo, percepcijo bolezni in zdravstveno stanje pacientov bi bilo smiselno izvesti raziskave na večjem vzorcu in v daljšem časovnem obdobju.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, mobilno zdravje, zdravstvene mobilne aplikacije, samooskrba, samoupravljanje bolezni
Objavljeno v DKUM: 17.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 82
Celotno besedilo (8,77 MB)

Opis: Magistrska naloga preučuje upravičenost naložbe v toplotno črpalko in sončno elektrarno, pri čemer se osredotoča na zmanjšanje ogljičnega odtisa ter dolgoročno finančno vzdržnost. V nalogi so analizirani ključni dejavniki, kot so energetske potrebe, lokalni klimatski pogoji, stroški vzdrževanja, ter možnosti za pridobitev subvencij in drugih oblik finančne podpore. Ugotavlja se, da toplotne črpalke omogočajo energetsko učinkovito ogrevanje z izkoriščanjem naravnih virov, kot so zrak, voda in zemlja, ter lahko v kombinaciji s sončno elektrarno, ki zagotavlja obnovljivo električno energijo, pripomorejo k trajnostni energetiki. Naloga se primerja s prejšnjim sistemom ogrevanja na lesno biomaso, ki se zaradi pomanjkanja virov in naraščajočih stroškov izkazuje za manj vzdržnega. Obravnava, kako prehod na toplotno črpalko in sončno elektrarno omogoča dolgoročne prihranke ter zmanjša odvisnost od fosilnih goriv. Celovito so ocenjeni ekonomski in okoljski vidiki investicije, vključno s povračilno dobo, vplivom na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in trajnostnim razvojem. Tako naloga predstavlja celovit pristop k oceni smiselnosti prehoda na obnovljive vire energije za učinkovitejše in trajnostne rešitve ogrevanja ter pridobivanja elektrike.
Ključne besede: sončna elektrarna, električna energija, samooskrba, investicija, finančna upravičenost
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 92
Celotno besedilo (1,51 MB)