1. Opolnomočenje pacienta – pomemben element obvladovanja kroničnih nenalezljivih bolezniPetra Krčovnik, 2020, magistrsko delo Opis: Uvod: Stopnja opolnomočenosti vpliva na število kroničnih nenalezljivih bolezni in je povezana z determinantami zdravja. Namen magistrskega dela je bil raziskati stopnjo opolnomočenosti kroničnih pacientov ter povezanost med determinantami zdravja in opolnomočenostjo.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje stopnje opolnomočenosti sta bila uporabljena validirana anketna vprašalnika. Raziskava je potekala v treh ambulantah družinske medicine in eni ambulanti splošne medicine, sodelovalo je 201 anketirancev z vsaj eno kronično nenalezljivo boleznijo. Podatki so bili statistično obdelani s programom SPSS, za preverjanje hipotez sta bila uporabljena Kruskal-Wallis H test in Mann-Whitney U test.
Rezultati: Stopnja opolnomočenosti anketirancev je visoka (M = 74,72; SD = 20,05). Sodelujoči dosegajo na vseh dimenzijah opolnomočenja povprečno visoko stopnjo opolnomočenosti ter so zadostno aktivni v skrbi za svoje zdravje. Obstajajo statistično pomembne razlike v opolnomočenosti glede na stopnjo izobrazbe (χ2(2) = 44,091; p < 0,001) in starost (χ2(2) = 25,718; p < 0,001), medtem ko glede na spol ni bilo ugotoviti statistično pomembnih razlik (U = 4867,500; p = 0,658) v stopnji opolnomočenosti.
Razprava in sklep: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se večina anketirancev sooča z multimorbidnostjo. Za dvig stopnje opolnomočenosti je nujno prepoznavanje dejavnikov opolnomočenja, aktivna vključitev pacienta v zdravstveno obravnavo ter pogostejša udeležba v ambulanti družinske medicine. V teoriji še vedno opolnomočenje težko opredelimo, v empiričnem pristopu pa ne obstaja enotno merilo za oceno opolnomočenosti kroničnih pacientov, zato so potrebne nadaljnje študije ter izvedba intervencij za izboljšanje stopnje opolnomočenosti in dvig kakovosti življenja kroničnih pacientov.
Ključne besede: Kronične nenalezljive bolezni, opolnomočenje, zdravstvena nega, merjenje opolnomočenja, samooskrba.
Objavljeno: 02.02.2021; Ogledov: 151; Prenosov: 56
 Celotno besedilo (617,89 KB) |
2. Enodružinska hiša s sončno elektrarno za samooskrbo z električno energijoDajana Korošec, 2020, diplomsko delo Opis: Zaključno delo predstavlja ovrednotenje enodružinske hiše s sončno elektrarno za samooskrbo z električno energijo.predstavljeni so električni porabniki v enodružinski hiši. Izpostavili smo kuhinjo, dnevno sobo, kopalnico in otroško sobo. Posebej smo obravnavali tehnični prostor, kjer najdemo pralni stroj sušilni stroj in toplotno črpalko. Naredili smo tudi izračun električnih sijalk, ki za delovanje porabljajo električno energijo po posameznih prostorih in izračun porabe električne energije gospodinjskih aparatov. V zadnjem delu diplomske naloge smo naredili simulacijski izračun med proizvodnjo električne energije iz sončne elektrarne in odjemom električne energije gospodinjstva. S tem smo prikazali razlike med merjeno in izračunano vrednostjo odjema električne energije za potrebe gospodinjstva.
Ključne besede: električna poraba, enodružinska hiša, sončna elektrarna, samooskrba z električno energijo
Objavljeno: 21.12.2020; Ogledov: 427; Prenosov: 100
Celotno besedilo (5,17 MB) |
3. Akvaponika - plavajoči vrtovi na domačem ribniku za samooskrbni sistem pridelave zelenjaveEva Kikl, 2020, diplomsko delo Opis: Plavajoči vrtovi so bili narejeni v okviru diplomske naloge. Namen je bil ugotoviti, ali bi zelenjadnice lahko gojili na domačem ribniku in kakšni materiali bi bili najbolj primerni za izdelavo vrtov. V projektu so bili štirje plavajoči vrtovi. Dva sta imela dodan substrat, dva sta bila brez njega. Na vseh štirih so bile nasajene enake vrste zelenjadnic. Primerjali smo rast in razvoj rastlin, zelene listne mase in korenine. Ugotovili smo, da so se bolje obnesli vrtovi z dodanim substratom. Na njih se je razvilo več zelene listne mase in plodov, kot na vrtovih brez substrata. Prav tako so se bolje razrastle korenine na vrtovih, ki so imeli substrat. Ugotovili smo, da bi bilo bolje uporabiti nekaj drugačnih materialov. Eden izmed njih bi bila vinogradniška žica, s katero smo speli mrežo na spodnji strani okvirja, saj je pretanka, hitro zarjavi ter se odlomi. Bolje bi bilo uporabiti tršo pocinkano žico. Na vrtovih s substratom se je pojavil plevel, na vrtovih brez substrata pa ne.
Ključne besede: Akvaponika, plavajoči vrtovi, ribnik, samooskrba
Objavljeno: 25.09.2020; Ogledov: 147; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,09 MB) |
4. Analiza spletne platforme WWOOF Canada in njeno prileganje slovenskim razmeram, ter možnosti izboljšavUrška Kores, 2020, magistrsko delo Opis: V želji, da bi ljudem ponovno približali naravo ter jim ponudili možnost spoznavanja drugačnega načina življenja, ki temelji na samozadostnosti in bolj trajnostnem načinu življenja, se je razvila organizacija in z njo spletna platforma WWOOF (angl. WorldWide Opportunities on Organic Farms). Ta po vsem svetu predstavlja povezavo med posamezniki (prostovoljci) in ekološkimi kmetijami, s čimer želi povečati zavedanje o pomenu samooskrbe in ekološko pridelane hrane. V magistrskem delu zato najprej podajamo definicijo samooskrbe in ekološkega kmetovanja ter podrobneje predstavljamo WWOOF.
V zadnjih letih se tudi v Sloveniji pojavlja vse večja potreba po vzpostavitvi samostojne spletne platforme WWOOF Slovenia. Iz tega razloga v magistrskem delu proučujemo smiselnost uporabe enotne spletne platforme WWOOF v Sloveniji, ki temelji na platformi WWOOF Canada, ter iščemo možnosti za izboljšave. V drugem delu zato podrobneje predstavljamo našo glavno temo, torej analizo spletne platforme WWOOF Canada. Ker pa je za njeno uspešno izvedbo potrebnega tudi nekaj teoretičnega znanja, v tretjem poglavju najprej predstavljamo splošne korake za načrtovanje spletne platforme, katerim nato sledimo pri sami analizi. Ta je bila izvedena na podlagi predstavljenih teoretičnih osnov, pregleda treh drugih platform, ki ponujajo podobne ali enake vsebine, ter izvedbe intervjujev. S pomočjo izbranega vzorca, ki je zajemal kmetije po Sloveniji, smo dobili vpogled v problematiko potrebe po vzpostavitvi lastne spletne platforme v Sloveniji ter prišli do nekaterih rešitev za izboljšanje uporabniške izkušnje.
Ključne besede: spletna platforma, WWOOF, WWOOF Canada, samooskrba, ekološko kmetovanje, prostovoljstvo
Objavljeno: 26.08.2020; Ogledov: 135; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,40 MB) |
5. Opolnomočenje – pomemben dejavnik za kakovostno obravnavo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 v ambulanti družinske medicineTadeja Gašparič Pincetić, 2019, magistrsko delo Opis: POVZETEK
Izhodišča: Opolnomočenje bolniku s sladkorno boleznijo zagotovi sposobnost kritičnega razmišljanja, sposobnost poiskati si prave informacije, pripomore k spremembi vedenja in izboljša kakovost njegovega življenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, obravnavani v ambulanti družinske medicine, opolnomočeni, in predstavili dejavnike, ki vplivajo na stopnjo opolnomočenja.
Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu zaključnega dela je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Instrument raziskave je bil anonimni vprašalnik, v katerega drugi del smo vključili vprašalnik za ugotavljanje opolnomočenja DES LF. Za obdelavo podatkov so bili uporabljeni Spearmanov koeficient korelacije, analiza variance ANOVA in T-test za dva neodvisna vzorca.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo dobro opolnomočenje omenjenih anketirancev v vseh raziskovanih dimenzijah opolnomočenja: upravljanje psihosocialnih vidikov sladkorne bolezni (x ̅ = 3,86 ± 0,43), ocenjevanje nezadovoljstva in pripravljenosti na spremembe (x ̅ = 3,62 ± 0,37) in določanje in doseganje ciljev ((x ) ̅ = 3,83 ± 0,48). Opolnomočenje se statistično značilno negativno povezuje s starostjo (r = -0,333, p = 0,009), trajanjem sladkorne bolezni (r = -0,413, p = 0,001) in urejenostjo sladkorne bolezni, merjeno s HbA1c (r = -0,321, p = 0,014), medtem ko med opolnomočenjem in stopnjo izobrazbe povezanosti ni (r = 0,145, p = 0,270).
Diskusija in zaključek: Obravnava bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2, ki temelji na njegovem opolnomočenju. Le-to pomaga pri izboljšanju samooskrbe, obvladovanju in izidu sladkorne bolezni, zato je potrebno ne glede na bolnikovo starost, izobrazbo, trajanje ali urejenost bolezni.
POVZETEK
Izhodišča: Opolnomočenje bolniku s sladkorno boleznijo zagotovi sposobnost kritičnega razmišljanja, sposobnost poiskati si prave informacije, pripomore k spremembi vedenja in izboljša kakovost njegovega življenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, obravnavani v ambulanti družinske medicine, opolnomočeni, in predstavili dejavnike, ki vplivajo na stopnjo opolnomočenja.
Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu zaključnega dela je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Instrument raziskave je bil anonimni vprašalnik, v katerega drugi del smo vključili vprašalnik za ugotavljanje opolnomočenja DES LF. Za obdelavo podatkov so bili uporabljeni Spearmanov koeficient korelacije, analiza variance ANOVA in T-test za dva neodvisna vzorca.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo dobro opolnomočenje omenjenih anketirancev v vseh raziskovanih dimenzijah opolnomočenja: upravljanje psihosocialnih vidikov sladkorne bolezni (x ̅ = 3,86 ± 0,43), ocenjevanje nezadovoljstva in pripravljenosti na spremembe (x ̅ = 3,62 ± 0,37) in določanje in doseganje ciljev ((x ) ̅ = 3,83 ± 0,48). Opolnomočenje se statistično značilno negativno povezuje s starostjo (r = -0,333, p = 0,009), trajanjem sladkorne bolezni (r = -0,413, p = 0,001) in urejenostjo sladkorne bolezni, merjeno s HbA1c (r = -0,321, p = 0,014), medtem ko med opolnomočenjem in stopnjo izobrazbe povezanosti ni (r = 0,145, p = 0,270).
Diskusija in zaključek: Obravnava bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2, ki temelji na njegovem opolnomočenju. Le-to pomaga pri izboljšanju samooskrbe, obvladovanju in izidu sladkorne bolezni, zato je potrebno ne glede na bolnikovo starost, izobrazbo, trajanje ali urejenost bolezni.
Ključne besede: Kakovost, samooskrba, zdravstvena vzgoja, kronična bolezen, zdravstveni delavec.
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 578; Prenosov: 137
Celotno besedilo (651,91 KB) |
6. Aplikacija metod matematičnega programiranja kot orodja za podporo odločanju pri povečevanju samooskrbe z zelenjavoJožef Vinčec, 2019, doktorska disertacija Opis: V Sloveniji je že dlje časa samooskrba s hrano pomembna tema, ki je na nizki ravni. Posebej nizko je ta stopnja vidna pri zelenjavi, zato smo se odločili pristopiti k analizi problematike. V raziskavi smo k problematiki pristopili »od spodaj navzgor« in sicer z namenom, da najdemo empirične rešitve, ki kmetovalcem omogočajo pogoje, s katerimi bi dvignili nizko samooskrbo. V ta namen smo razvili 5 matematičnih modelov, s katerimi se bo analizirala problematika samooskrbe. 1. model je namenjen analizi ekonomske upravičenosti v raziskavo vključenih kultur, kot tudi posameznih sort in hibridov. Rezultati le-tega predstavljajo vhodne podatke za naslednje faze razvoja modelov. Rezultati analize modela 1 kažejo ekonomsko upravičenost vseh analiziranih zelenjadnic. V 2. fazi smo razvili 2 modelni orodji. S prvim ocenjujemo potrebne količine zelenjadnic za zagotovitev oskrbe po zelenjavi za določen teden v letu, v naboru razpoložljivih kultur. Drugo modelno orodje 2. faze pa izmed razpoložljivih kultur in njihovih hibridov/sort oceni potrebne površine, s čimer zadovoljimo želene potrebe po oskrbi z zelenjavo. 3. faza je namenjena izboru ustrezne metode ciljnega programiranja, na podlagi katere bi lahko ocenili ustrezne sorte/hibride. Za oceno problema smo uporabili 3 metode ciljnega programiranja (tehtano ciljno programiranje, prioritetno ciljno programiranje in Čebiševo ciljno programiranje). Kot najustreznejše se je pokazalo tehtano ciljno programiranje, ki je doseglo nekoliko slabše rezultate v primerjavi s prioritetnim ciljnim programiranjem, ki pa je med izračunom doseglo večje število napak. Kot najslabše se je pokazalo Čebiševo ciljno programiranje. V fazi 4 je sledilo načrtovanje kolobarja znotraj posameznega koledarskega leta. S pomočjo razvitega orodja smo sestavili 538 letnih scenarijev, ki jih potem v fazi 5 združimo v 183 5-letnih kolobarjev. Rezultati kažejo, da na 874,66 ha obdelovalnih površin zagotavljamo popolno samooskrbo z zelenjavo za območje Pomurja od 1. maja do 13. novembra. V nadaljevanju raziskave na osnovi s. w. o. t. analize stanja trga na organizacijske strani pridelave in prodaje predlagamo ukrepe, ki stimulirajo pridelavo. Prva je uvedba indeksa izkoriščenosti njivskih površin kot ukrepa, s katerim bi lahko stimulirali pridelavo preko neposrednih plačil, ki so drugače razdeljena. Drugi ukrep predstavlja povezovanje pridelovalcev. Tretji ukrep je organiziranje skupnega prostora, kjer se srečata ponudba s strani pridelovalcev in povpraševanje s strani odkupa. Kot ključen ukrep pa je seveda ureditev cen.
Ključne besede: matematično programiranje, modelna orodja, proces odločanja, samooskrba, indeks izkoriščenosti, s. w. o. t., zelenjava, kolobar.
Objavljeno: 12.09.2019; Ogledov: 645; Prenosov: 79
Celotno besedilo (7,13 MB) |
7. Zbiranje in uporaba deževnice za gospodinjske namene na primeru individualne hišeNika Bojanc, 2019, diplomsko delo Opis: Z diplomskim delom spodbujamo in ozaveščamo uporabo deževnice s pomočjo zbiralnika vode. Opisali smo, kakšno podnebje imamo v Sloveniji,kako to vpliva na dež ter kako deževnica pravzaprav nastane, kakšna je njena kakovost in uporaba. Poglobili smo se v preteklost in podajamo rezultate razvoja zbiralnikov skozi čas, od najenostavnejših naravnih zbiralnikov v vrtačah (kalov, ki so tudi podrobno obrazloženi) do sodobnih plastičnih zbiralnikov. Ker je zbiralnik sam po sebi le prazen prostor, nismo pozabili na dotok vode, njeno zajemanje in zaščito pred vstopom nepotrebnih delcev.
Namen naloge je preveriti, ali je deževnico mogoče uporabiti tudi v sodobnem času kot kvaliteten vodni vir.
Na primeru rešitve za individualno hišo spremljamo adaptacijo obstoječega zbiralnika deževnice v edini vir pitne vode v individualni stanovanjski hiši. Opisali bomo dela od začetka gradnje hiše, preko potrebnih priklopov zbiralnika, do danes, z obrazložitvijo, kaj je potrebno popraviti oziroma zamenjati, da bo zbiralnik služil oskrbi z neoporečno pitno vodo.
Ključne besede: zbiranje deževnice, samooskrba, pitna voda
Objavljeno: 09.09.2019; Ogledov: 515; Prenosov: 64
Celotno besedilo (3,90 MB) |
8. Obnovljivi viri energije, medsebojno trgovanje in nove tehnologije na področju energetike (izbrani pravni vidiki)Urška Stopar, 2019, magistrsko delo Opis: Eden izmed glavnih dejavnikov, ki povzročajo podnebne spremembe, so konvencionalni viri energije, zato naj bi se zmanjšala njihova uporaba, deloma preko večje energetske učinkovitosti in varčnosti, deloma pa z njihovo ustrezno nadomestitvijo z OVE. Tako bi poskrbeli za ublažitev podnebnih sprememb. Nov energetski sveženj »Čista energija za vse Evropejce« gre v prej navedeni smeri. S t. i. točko preloma in vse večjim prehodom na OVE se bo za uresničitev zadanih političnih ciljev in predvidene zakonodaje, ki strmi k bolj čisti energiji, spremenil obstoječi (elektro)energetski sistem, in sicer med drugim v smeri decentralizacije proizvodnje električne energije, zaradi lokacijske razpršenosti naprav, ki pridobivajo energijo iz obnovljivih virov.
Pričakovani porast razpršenosti naprav za proizvajanje energije iz obnovljivih virov, vključno s samooskrbnimi napravami, omejeni resursi, vključno z infrastrukturo, in podobno, so prinesla nova vprašanja o tem, ali in kako je mogoča prodaja oziroma dobava električne energije iz OVE posameznikom. To bi po mnenju nekaterih lahko pripomoglo k doseganju ciljev EU in zmanjšanju stroškov, saj bi prišlo do trgovanja brez klasičnih posrednikov, ki so sedaj prisotni v verigi elektroenergetskega sistema. Da bi se električna energija, pridobljena s pomočjo naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, porabila v pretežni meri na decentraliziranem območju, je potrebno omogočiti tudi prodajo električne energije med lokacijsko povezanimi posamezniki. Sam koncept trgovanja z električno energijo med posamezniki je sicer v sami osnovi preprost, pri čemer si dva enakovredna posameznika med sabo prodajata določeno količino električne energije.
Zaradi vse večje digitalizacije in potenciala novih tehnoloških rešitev, je v tej nalogi osvetljen tudi ta vidik, s poudarkom na tehnologiji veriženja podatkovnih blokov in možnosti njene uporabe na področju energetskega prava. Omenjena tehnologija udeležencem namreč po mnenju nekaterih omogoča, da bi lahko posamezniki postali neodvisni udeleženci na trgu z električno energijo ter se tako ukvarjali s transakcijami z električno energijo. To bi prineslo ključne spremembe na elektroenergetskem področju, ki pa seveda morajo biti, ne le tehnološko, temveč tudi pravno podprte. Slednje je rdeča nit te naloge.
Ključne besede: obnovljivi viri energije, medsebojno trgovanje, tehnologija veriženja blokov, energetika, prodaja električne energije, samooskrba, energetski prehod
Objavljeno: 22.08.2019; Ogledov: 779; Prenosov: 203
Celotno besedilo (801,47 KB) |
9. Samooskrba štiričlanske družine s toplotno energijo in energijo potrebno za transportKlemen Žveglič, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi so predstavljeni izračuni potrebne toplotne energije za ogrevanje stanovanjske hiše štiričlanske družine in potrebna energija vodika, ki jo potrebujejo za transport z avtomobilom na gorivne celice. Predstavljen je sistem ogrevanja s toplotno črpalko in solarno termično aktiviranimi fasadnimi (STAF) paneli ter njuno delovanje. Ker pa za ogrevanje s toplotno črpalko in proizvodnjo vodika potrebujemo električno energijo, jo proizvedemo z malo hidroelektrarno. V magistrskem delu je predstavljena razpoložljiva energija, ki jo lahko z njo proizvedemo. Ker pa se potrebna električna energija za delovanje toplotne črpalke čez leto spreminja, lahko presežek uporabimo za proizvodnjo vodika. Predstavljena je proizvodnja in shranjevanje vodika ter količina, ki jo lahko proizvedemo iz presežka električne energije. Na koncu je predstavljena ekonomska analiza samooskrbnega sistema s toplotno energijo in energijo vodika za transport.
Ključne besede: hidroelektrarna, toplotna črpalka, STAF panel, vodik, samooskrba
Objavljeno: 22.05.2019; Ogledov: 870; Prenosov: 119
Celotno besedilo (2,99 MB) |
10. Prisotnost agroekoloških ukrepov v Osrednjih Slovenskih goricahDanijel Davidović, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali prisotnost agroekoloških ukrepov v Osrednjih Slovenskih goricah. Agroekologija obsega znanosti, načine kmetovanja in družbena gibanja za krepitev samooskrbnosti in prilagajanje podnebnim spremembam, tako da je utemeljena na pojmih ekologije, lokalnih virih, tradiciji, različnih deležnikih in večnamenskosti. Vključuje oskrbo s kakovostno hrano, surovinami, izdelki in storitvami na okoljsko in družbeno odgovoren način, zato je poleg kmetijstva pomembno razvijanje nekmetijskih dopolnilnih dejavnosti, kot so obrtništvo, turizem in izobraževanje. V delu smo raziskovali agroekološke ukrepe, ki smo jih opredelili kot sredstva oziroma konkretne ureditve za udejanjanje agroekologije.
Sprva smo na podlagi znanstvene literature opredelili pojem in popisali agroekološke ukrepe v obliki preglednice. Nato smo ugotavljali razumevanje pojma v Sloveniji s pregledom literature in virov slovenskih znanstvenikov. Nadalje smo stanje agroekologije in popisanih agroekoloških ukrepov iz literature preverjali na terenu. Tako smo izvedli fokusno skupino s predstavniki območne razvojne agencije, s katero smo raziskali razumevanje in udejanjanje pojma v Osrednjih Slovenskih goricah. Opisne podatke na terenu smo zbrali tudi s terenskimi popisi. Pri tem smo uporabili lastno aplikacijo, ki smo jo zasnovali z orodjem Survey123 for ArcGIS. Prepoznane in popisane agroekološke ukrepe smo predstavili v preglednici in na zemljevidu.
Ugotovili smo, da agroekologija obsega pester nabor ukrepov, ki so uporabni pri načrtovanju kmetij ali kmetijskih pokrajin, za katere so značilni izzivi nizke samooskrbe in neugodnih vplivov podnebnih sprememb. Nekateri izmed ukrepov se v izbrani pokrajini že udejanjajo na ravni posameznih domačij in na ravni pokrajine, vendar obstajajo možnosti za izvajanje dodatnih ukrepov, s čimer se lahko prispeva k trajnostnem razvoju in krepi samozadostnost.
Ključne besede: agroekologija, Osrednje Slovenske gorice, naravni viri, samooskrba, trajnostni razvoj
Objavljeno: 28.11.2018; Ogledov: 565; Prenosov: 120
Celotno besedilo (3,49 MB) |
