Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Nezaupanje in nezadovoljstvo nad načinom izvajanjem policijskega dela vodi skupnost v samoorganiziranje. Lahko pa se skupnost odzove tudi drugače, kadar pričakovanja skupnosti niso dosežena in potrebe ostanejo nezadoščene. Govorimo o vigilanitzmu. Razlika med samoorganiziranostjo in vigilantizmom je predvsem ta, da o vigilantizmu govorimo, kadar človeka oziroma skupino ljudi vodi lastna presoja o storjenem dejanju, bodisi napačno bodisi pravilno, kar lahko vodi tudi v uporabo nezakonitih metod. Samoorganizirane skupine pa so že pogost pojav v kontekstu policijskega dela v skupnosti, kar pomeni, da si prizadevajo predvsem za zaščito skupnosti in ne delujejo na nezakonit način. Cilj je bilo ugotoviti ali geografska lega vpliva na način kako skupnost in policija dojema samoorganizirane skupine. V Ameriki je prisotnost rasne nestrpnosti še vedno del vsakdana in bolj v ospredju v primerjavi z Evropo. Skozi teoretični del in prebrane raziskave smo ugotovili, da so mnenja policijske skupnosti in prebivalcev do samoorganiziranih skupin razdvojena. Večinsko jih podpirajo, so pa predvsem v Združenih državah Amerike še vedno skeptični do organizacij, ki jih sestavljajo etnične manjšine. Sama uspešnost organizacij na dolgi rok ni zabeležena v nobenem primeru. Dokazano je, da lahko morebiti pripomorejo k zmanjševanju priložnosti za storitev kaznivega dejanja s svojo prisotnostjo in patruljami, ni pa bistvene povezave med delovanjem samoorganiziranih skupin in zmanjšanju kriminala na patruljnem območju. Bistvenega pomena je vzpostavitev, gradnja in kasneje tudi ohranjanje odnosov med policijo in skupnostjo. Policija je tista, ki mora ugotoviti in oceniti potrebe skupnosti ter stremeti k temu, da jih zadosti, saj to vodi v večje zaupanje s strani skupnosti.
Ključne besede: diplomske naloge, varnostno samoorganiziranje, vigilantizem, policijska dejavnost, varnost, samozaščita
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 659; Prenosov: 42
Celotno besedilo (1,37 MB)