Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Analiza lastnosti jezika kot kompleksnega dinamičnega sistema na primerih slovenskih besedil
Maja Sokolovič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na področje, ki je v našem prostoru še precej neraziskano, to je dinamika in kompleksnost sistemov. Odločili smo se za obravnavo jezika s statističnega vidika. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali v slovenskih besedilih zastopanost besed glede na njihovo pogostost sledi potenčno padajoči funkciji ter kako se skozi posamezna vzgojno-izobraževalna obdobja spreminja kompleksnost besedil. Z analizo slovenskih besedil smo raziskali pogostost besed glede na njihovo pojavljanje v besedilu ter pogostost pojavljanja besed glede na njihov rang in dolžino. Posebno pozornost smo namenili tudi literarnim osebam in njihovi prepletenosti v besedilu. S pomočjo programskega jezika Python in programov OriginPro 8.5 ter Gephi smo analizirali, kako so si v teh lastnostih medsebojno podobna besedila, primerna za posamezno vzgojno-izobraževalno obdobje, ter izpostavili razlike in podobnosti besedil med vzgojno-izobraževalnimi obdobji. Ugotovili smo, da so si besedila znotraj ene starostne skupine za posamezno vzgojno-izobraževalno obdobje zelo podobna. Smo pa na podlagi pridobljenih rezultatov prav tako ugotovili, da obstajajo precejšnje razlike v strukturi besedil med starostnimi skupinami. V magistrskem delu smo tako predstavili orodje, ki bi lahko v prihodnje učiteljem zagotavljalo enostavnejšo in bolj učinkovito določanje literarnih besedil, primernih za branje v določeni starostni skupini.
Ključne besede: jezik, kompleksni sistemi, Zipfov zakon, zastopanost besed, samoorganizacija
Objavljeno v DKUM: 11.04.2018; Ogledov: 1782; Prenosov: 144
Celotno besedilo (1,45 MB)

Samoorganizirana kulturna produkcija v Mariboru: primer Rezidenca Maistrova
Lucija Smodiš, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga izpostavlja samoorganizirano ne-galerijsko produkcijo v Mariboru. Ta predstavlja relevantno neinstitucionalizirano področje, ki vsaj v neki meri omogoča neodvisno delovanje umetnikov in kuratorjev. Izhodišče za raziskovanje omenjenega področja je predstavljal kuratorsko-umetniški kolektiv Rezidenca Maistrova (RM). Produkcija in načini delovanja RM so narekovali teoretski okvir diplomske naloge, ki opredeljuje nekatere ključne pojme s področja sodobne umetnosti: vloga kuratorja, odnos in bližina vloge kuratorja in umetnika ter posledično medijev razstave in instalacije, opredelitev zgodovine in značilnosti lokacijsko specifične umetnosti ter pomen razstavnega konteksta. Na konkretnih primerih ‘umetniških situacij’ RM — Art blast from the past, Avtoportretni akt, Ilustrat, Toaletni projekt in (Ne)galerijski prostor GT22 — je bil dodatno razdelan vpliv ne-galerijskega prostora na samo produkcijo. Skozi delovanje RM je bil izpostavljen status razstave, ki sega onkraj ozko osredotočene prezentacije umetniških del. Opredeljeno je bilo razmerje med umetnikom, umetniškim delom in kuratorjem ter vzporedno problematizirano vprašanje avtorstva v kontekstu sodobne umetnosti. Zaključni del zapisa nakaže kontinuiteto z mariborsko samoorganizirano produkcijo od devetdesetih let dalje ter izpostavi njeno relevantnost in neopravičjivo zapostavljenost v širšem teoretskem in umetnostnozgodovinskem kontekstu.
Ključne besede: Rezidenca Maistrova, samoorganizacija, sodobna umetnost, alternativa, galerijski in ne-galerijski prostor, prostorsko specifično kuriranje, umetnik-kurator
Objavljeno v DKUM: 21.09.2016; Ogledov: 1659; Prenosov: 108
Celotno besedilo (6,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.

Na vrh