| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
AVTONOMIJA PACIENTA
Tiso Cvetković, 2014, diplomsko delo

Opis: Diploma govori o avtonomiji pacienta. Opisane so temeljne pravice pacienta in primerjava z drugimi državami.
Ključne besede: avtonomija pacienta, samoodločanje, pojasnilna dolžnost, pravice pacienta
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 1465; Prenosov: 285
.pdf Celotno besedilo (429,37 KB)

2.
Strukturalna analiza samoodločanja pri dijakih s posebnimi potrebami in dijakih brez posebnih potreb v srednjih poklicnih in strokovnih šolah
Marta Licardo, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski nalogi se ukvarjamo s samoodločanjem, zlasti pri dijakih z učnimi težavami. Skozi raziskovalno delo iščemo sinergijo med problemi, s katerimi se soočamo v procesih inkluzije za to populacijo dijakov, in možnostmi, ki jih ponuja samoodločanje za bolj uspešno spoprijemanje s problemi, ki se porajajo. V teoretičnem delu predstavljamo kratek zgodovinski pregled nastanka teorij ter različne teoretične pristope in avtorje. Raziskovanje samoodločanja na teoretični in empirični ravni ponuja široke možnosti uporabe v praksi, in kot kažejo raziskave, lahko bistveno pripomore k bolj uspešnemu doseganju ciljev, višjemu šolskemu uspehu, uspešnejšemu prehodu na trg dela. Samoodločanje je po funkcionalnem modelu veščina, ki se je lahko naučimo z učenjem veščin izbiranja, odločanja, reševanja problemov, zastavljanja in doseganja ciljev ter drugih veščin, kot so samoopazovanje, samovrednotenje, spodbujanje sebe, samozavedanje, opolnomočenje in samozagovorništvo. Za spodbujanje samoodločanja pri dijakih s posebnimi potrebami potrebujemo tudi ustrezno šolsko okolje, ki s svojimi vrednotami in odprtostjo to omogoča in podpira. V empiričnem delu primerjamo stopnjo samoodločanja med dijaki s posebnimi potrebami in dijaki brez posebnih potreb (N=122), ugotavljamo razlike med spoloma, povezanost med samoodločanjem in učnim uspehom, zaznavanje samoodločanja dijaka s strani učiteljev ter samoodločanje v individualiziranih programih. Ugotovili smo, da dijaki s posebnimi potrebami izkazujejo nižjo stopnjo samoodločanja kot vrstniki (zlasti v izvršilnih funkcijah), da je samoodločanje pomembno povezano s šolskim uspehom, da se zaznave dijakov o njihovem samoodločanju razlikujejo od zaznav učiteljev ter da je treba dijake s posebnimi potrebami spodbujati v proaktivni komunikaciji, samostojnem učenju, izvršilnih funkcijah in večji stopnji vključenosti v proces individualiziranega programa.
Ključne besede: samoodločanje, dijaki s posebnimi potrebami, učne težave, inkluzija
Objavljeno: 30.03.2015; Ogledov: 1489; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)

3.
Samoodločanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v izobraževanju
Marta Licardo, Majda Schmidt, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku strnjeno predstavljamo razvoj samoodločanja z različnih perspektiv. Pozornost namenjamo funkcionalnemu modelu samoodločanja, ki se uveljavlja pri delu z osebami s posebnimi potrebami. Raziskovanje samoodločanja prispeva k razumevanju razsežnosti tematike in ponuja možnosti razvoja v praksi. Rezultati tujih raziskav namreč poudarjajo mnoge prednosti funkcionalnega modela samoodločanja, po katerem je samoodločanje veščina, ki se jo lahko naučimo z učenjem veščin izbiranja, odločanja, reševanja problemov, zastavljanja in doseganja ciljev ter drugih veščin, kot so samoopazovanje, samovrednotenje, spodbujanje sebe, samozavedanje in poznavanje sebe (Wehmeyer 1999, 54-57). Samoodločanje je v slovenskem prostoru morda manj poznano, še največkrat se pojavlja pri delu z osebami s posebnimi potrebami, ki imajo motnje v duševnem razvoju, v okviru učenja samozagovorništva, razvoja avtonomnosti, opolnomočenja ipd. V prispevku poudarjamo, da bi lahko sistematičen razvoj in poučevanje teh veščin pripomogla k boljšim rezultatom na različnih področjih dela z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami, npr. v nižjem poklicnem izobraževanju in programih srednješolskega izobraževanja, kjer je velik delež dijakov s posebnimi potrebami, ki so lahko hitro izpostavljeni socialni izključenosti, šolskemu neuspehu in nezaposljivosti. Model je uporaben tudi pri delu s starši otrok s posebnimi potrebami na vseh stopnjah izobraževanja in pri izobraževanju učiteljev.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, samoodločanje, avtonomnost, samorealizacija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 532; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (150,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici