| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Samoocenjevanje digitalnih kompetenc šole
Tanja Herman, 2021, diplomsko delo

Opis: Za diplomsko delo je izbrano samoocenjevanje digitalnih kompetenc šole. Izbrana je Dvojezična osnovna šola Prosenjakovci, saj je šola na vasi, hkrati pa je prisoten interes, kako hitro lahko sledijo napredku v svetu in hitremu razvoju informacijsko-komunikacijske tehnologije. Na podlagi intervjujev je spoznano, kakšen je njihov šolski sistem, kako uspevajo razvijati digitalne kompetence in ali uspejo slediti sodobni informacijsko-komunikacijski tehnologiji, ter je ob enem šoli pokazano, kako lahko sama izvede samoocenjevanje določenega področja in le-to uporabi za napredek ali dodano vrednost.
Ključne besede: samoocenjevanje, digitalne kompetence, IKT-tehnologija
Objavljeno v DKUM: 01.04.2021; Ogledov: 990; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

3.
Preverjanje in ocenjevanje znanja pri predmetu tehnika in tehnologija
Kristina Plavec, 2016, magistrsko delo

Opis: Ocenjevanje se ne samo iz stoletja v stoletje ampak tudi iz leta v leto spreminja. Vedno večji poudarek dobivajo avtentične oblike preverjanja in ocenjevanja in vedno bolj se vpeljuje sprotno preverjanje učenčevega napredka. Pri pridmetu Tehnika in tehnologija, se vpeljuje ocenjevanje na praktičnem delu in vedno bolj izhlapevajo oblike pisnega ocenjevanja znanja. V teoretičnem delu smo opisali pojma preverjanje in ocenjevanje, povzeli različne definicije mnogih avtorjev in opisali različne vrste, oblike in načine preverjanja in ocenjevanja. Podrobneje smo tudi pregledali avtentične oblike preverjanja in ocenjevanja znanja, ki jih predlagamo za uporabo pri predmetu Tehnika in tehnologija. Pogledali smo si tudi taksonomije, katere nam pomagajo, da učenci dosegajo višje cilje znanja. V empiričnem delu smo raziskali trenutno stanje preverjana in ocenjevanja znanja pri predmetu Tehnika in tehnologija. Zanimalo nas je predvsem katere oblike preverjanja in ocenjevanja uporabljajo in v kolikšni meri so že vpeljane avtentične oblike preverjanja in ocenejvanja. Rezultati so pokazali, da učitelji sproti spremljajo učenčeve napredke, da si učenci ocene pridobijo ob izdelavi izdelkov, da je vedno manj pisnih testov in da se nekateri učitelji že poslužujejo avtentičnih oblik ocenjevanja, kot sta portfolijo in samoocenjevanje. Učitelji pa so tudi izpostavili, da je vedno več otrok s slabo motoriko rok in slabo razvitim kritičnim mišljenjem.
Ključne besede: preverjanje, ocenjevanje, avtentično preverjanje, taksonomije, portfolijo, samoocenjevanje, formativno spremljanje znanja
Objavljeno v DKUM: 09.11.2016; Ogledov: 2871; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

4.
SAMONADZOR KAKOVOSTI V PROIZVODNEM PROCESU
Branislav Orlić, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Da lahko govorimo o kakovostnem proizvodnem procesu je potrebno najprej prepoznati temelje procesne kakovosti ter obvladati in uskladiti neskladnosti pri opravilu. Vloga in pomen človeka in njegova sposobnost nadzora z namenom obvadovanja skladnosti ga naredi nepogrešljivega. V delno avtomatiziranem delovnem procesu delovna oprema opravlja avtoatsko kontrolo po v naprej določenih metodah, ostale naloge opravlja človek, ki krmili, nadzoruje in izboljšuje. Za dosego čim višje ravni kakovosti samega proizvodnega procesa je zato človeka potrebno voditi in motivirati k stalnemu razvoju svojih znanj in sposobnosti za neodvisno spremljanje, samoocenjevanje in obvladovanje kakovosti.
Ključne besede: samonadzor samoocenjevanje skladnost motivirati voditi
Objavljeno v DKUM: 27.10.2016; Ogledov: 1046; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

5.
Uvajanje kakovosti v javnem sektorju s pomočjo skupnega ocenjevalnega okvirja
Eva Pintar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Kakovost si lahko razlagamo, kot eno izmed izboljšav na vseh področji, h kateri strmijo vedno bolj, saj pomaga pri doseganju ciljev organizacije. V diplomskem delu smo se dotaknili uvajanja kakovosti v javnem sektorju in sicer na modelu, ki je namenjen in prilagojen prav za samoocenjevanje javnega sektorja. Na podlagi Skupnega ocenjevalnega okvirja smo podrobneje izdelali raziskavo, glede na njegova merila in sicer zadovoljstvo zaposlenih v javnem sektorju. Osredotočili smo se na kulturo kakovosti v javnem sektorju, odnose med zaposlenimi ter odnose z nadrejenimi. Na podlagi spletne ankete smo ugotovili, da se zaposleni zavedajo pomembnosti kulture kakovosti ter dobrega sodelovanja med sodelavci. Vendar pa je premalo poudarka na prizadevanju za uspešno reševanje postopkov, kar pa je v rokah nadrejenih.
Ključne besede: - kakovost - javni sektor - skupni ocenjevalni okvir - CAF - samoocenjevanje
Objavljeno v DKUM: 04.10.2016; Ogledov: 1680; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

6.
Ocenjevanje kot dejavnik spodbujanja kompetence učenje učenja
Milena Ivanuš-Grmek, Barbara Vršič, Karin Bakračevič, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: V prispevku predstavljamo kompetenco učenje učenja in vlogo učitelja pri spodbujanju njenega razvoja preko ocenjevanja in dajanja povratnih informacij. Poučevanje za učenje učenja vpliva na učiteljevo ravnanje v razredu, kar se kaže v večji odgovornosti in v spremenjenem odnosu do učencev. Od učiteljev zahteva drugačno pojmovanje lastnega znanja, poučevanja in učenja ter prispeva k večji avtonomnosti učencev. Med dejavniki učenja, na katere lahko vplivamo v šoli, smo izpostavili ocenjevanje in samoocenjevanje ter vsebino in oblike povratne informacije. Rezultati raziskave nas opozarjajo, da anketirani osnovnošolski učitelji večinoma ocenjujejo, da dejavnosti za spodbujanje učenja učenja izvajajo relativno pogosto, obstajajo pa razlike glede na delovne izkušnje učiteljev.
Ključne besede: učenje učenja, ocenjevanje, samoocenjevanje, preverjanje znanja, povratne informacije, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 2184; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (255,30 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
ANALIZA PROCESA MEDNARODNE AKREDITACIJE PO STANDARDU DNV V TERMAH DOBRNA D.D.
Patricija Goubar, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomsko delo je raziskovalna naloga, ki je potekala v Termah Dobrna, v času od 16.6.2014 do 20.3.2015. Namen diplomskega dela je obravnavati področje sistema vodenja kakovosti v zdravstvenih dejavnostih, kot tudi analizirati proces integracije standardov kakovosti v druge nivoje zdravstvenega varstva ter ugotoviti stopnjo učinkovitosti uporabe mednarodnega akreditacijskega standarda DNV. V teoretičnemu delu je predstavljen splošen pomen kakovosti z različnih vidikov, s poudarkom na kakovosti v zdravstvu, predstavitvijo mednarodnega akreditacijskega standarda DNV, predstavitvijo prednosti, ki jih zdravstvene ustanove pridobijo z uvedbo omenjenega standarda. Ravno tako diplomsko delo vključuje analizo procesa mednarodne akreditacije za standard DNV, ki je sicer zasnovan za bolnišnice, v Termah Dobrna, ki zagotavlja zdraviliško dejavnost. V raziskovalnemu delu smo ugotavljali zadovoljstvo pacientov z obravnavo v Medicinskem centru Term Dobrna in zadovoljstvo zaposlenih po akreditaciji za standard DNV. V obeh primerih smo uporabili metodo anonimnega anketiranja, kjer smo pri anketiranju pacientov prišli do ugotovitev, da so le ti visoko zadovoljni z zdravstveno oskrbo in terapevtsko obravnavo na ambulantnem ali zdraviliškem zdravljenju v Termah Dobrna. V sklopu anketiranja zaposlenih pa je bil rezultat nekoliko razdeljen: del vprašalnika, ki se je nanašal na osveščenost in na zavedanje pomena in pomembnosti kakovosti v zdravstvu ter poznavanju le te, je bil zelo dobro ocenjen. Prav tako so visoko mero zadovoljstva zaposleni pripisali tudi medsebojnim odnosom med sodelavci in naravi svojega dela, znotraj katerega si pripisujejo veliko mero strokovnosti in prizadevanja za varno in kakovostno obravnavo pacientov. Del vprašalnika, se je nanašal na odnos vodilnih do podrejenih, na organizacijo dela in na vodenje sistema kakovosti. Rezultati v tem segmentu kažejo na možnosti izboljšav, zlasti glede povečanja učinkovitosti celotnega sistema managementa kakovosti, kar je lahko ena izmed prihodnjih usmeritev vodstva organizacije.
Ključne besede: kakovost v zdravstvu, akreditacija, DNV, kazalniki kakovosti v zdravstvu, samoocenjevanje v zdravstvu
Objavljeno v DKUM: 23.06.2015; Ogledov: 2601; Prenosov: 412
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

8.
PRESOJANJE KAKOVOSTI ZUNANJEGA REVIDIRANJA
Uroš Skledar, 2013, diplomsko delo

Opis: Predznak zunanji reviziji je nujno potrebno podati v besedi kakovost. To je tista beseda, ki daje zaupanje javnosti v finančno poročanje in revizorjevo delo. V diplomskem seminarju smo najprej opredelili kaj pomeni pojem kakovosti in kaj to je zunanja revizija, saj je potrebno, da razumemo najprej oba pojma, da ju lahko nato združimo in opredeljujemo skupaj. Predstavili smo tudi katere so pravne, strokovne in poklicnoetične podlage, ki obravnavajo področje zunanje revizije. Uvedenih je bilo nekaj sprememb z 8. Direktivo in ZRev-2, tako je bila v Sloveniji ustanovljena Agencija za javni nadzor nad revidiranjem (z letom 2008). Agencija za javni nadzor skupaj s Slovenskim inštitutom za revizijo izvaja nadzor nad revizijskimi družbami in revizorji. Tega smo predstavili v nadaljevanju diplomskega seminarja. Prav tako smo opredelili in preko različnih obravnav različnih avtorjev, predstavili poglede na kakovost zunanje revizije in na kakšen način se ta presoja, ocenjujejo oziroma vrednoti. Spoznali smo, da je za celovito obvladovanje kakovosti, potrebno presojati kakovost z različnih vidikov in tako priti preko različnih odgovorov do skupne ocene končne kakovosti opravljene revizije.
Ključne besede: presojanje kakovosti zunanjega revidiranja, nadzor, obvladovanje kakovosti, pravna, strokovna in poklicnoetična pravila, samoocenjevanje, intervju
Objavljeno v DKUM: 19.11.2013; Ogledov: 1594; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (273,21 KB)

9.
PRESOJA NOTRANJIH KONTROL PRI IZVAJANJU RAČUNOVODSKIH STORITEV ZA NAROČNIKA
Sabina Pirš, 2013, diplomsko delo

Opis: Naloga predstavlja kako deluje kontrolni sistem pri knjigovodenju osnovnih sredstev v računovodskem servisu Simfin. Praktični del je podkrepljen in zasnovan na podlagi teoretičnih izhodišč. S teorijo, ki predstavlja izhodišče za praktični primer sem dobila vpogled kako naj bi bil zasnovan in kaj vključuje sistem notranjega kontroliranja. Kakšen pomen in vlogo imajo notranje kontrole za podjetje in kakšna je sestava učinkovitega kontrolnega sistema. V praktičnem delu naloge sem dobila vpogled kako je kontrolni sistem vpeljan pri knjigovodenju osnovnih sredstev v podjetju Simfin. Ker je bil glavni namen naloge presoja notranjih kontrol, sem vsako sestavino notranjega kontrolnega sistema preučila in presodila ali je vpeljan sistem notranjih kontrol učinkovit. V podjetju Simfin se zaposleni in vodstvo zavedajo pomena notranjih kontrol. Kako pomembno je vpeljevanje in izvajanje kontrolnih postopkov v sam proces poslovanja. Filozofija vodstva in etične vrednote so prenesene na zaposlene. Zaposleni se zavzemajo za kakovostno opravljanje storitev, kar vključuje tudi redno izvajanje notranjih kontrol. Skozi nalogo sem ugotovila in presodila, da je delovanje notranjih kontrol na obravnavanem področju v podjetju Simfin učinkovito in uspešno. Tako prispeva k preprečevanju, odkrivanju in odpravljanju napak in prevar.
Ključne besede: notranje kontrole, samoocenjevanje, COSO model, knjigovodenje osnovnih sredstev, računovodski servis
Objavljeno v DKUM: 08.11.2013; Ogledov: 1676; Prenosov: 281
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

10.
GLASBENA SAMOPODOBA GLEDE NA STAROST OTROK IN SPODBUDO STARŠEV
Emanuela Subašič, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bila podrobnejša seznanitev z razvojem samopodobe na splošno in glasbene samopodobe pri učencih. Na vzorcu 180 učencev tretjega razreda razredne stopnje in 180 učencev šestega razreda predmetne stopnje smo želeli proučiti stopnjo splošne in glasbene samopodobe glede na starost otrok in glede na to, ali jih starši spodbujajo ali ne. Želeli smo ugotoviti, ali splošna in glasbena samopodoba z leti naraščata in ali obstajajo razlike med učenci tretjega in šestega razreda pri spodbujanju splošne ter glasbene samopodobe s strani njihovega primarnega socialnega okolja. V teoretičnem delu smo predstavili področje splošne samopodobe, glasbene samopodobe, vpliv staršev na splošno in glasbeno samopodobo in razlike v splošni in glasbeni samopodobi glede na starost otrok. V empiričnem delu je bila uporabljena neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, namenjenega učencem tretjega in šestega razreda. V raziskavo je bilo vključenih 320 učencev iz treh različnih osnovnih šol. V skladu s postavljenima hipotezama je bilo ugotovljeno, da obstajajo statistično značilne razlike v splošni in tudi glasbeni samopodobi glede na razred, in sicer smo ugotovili, da imajo učenci tretjih razredov bistveno boljšo splošno in glasbeno samopodobo kot učenci šestih razredov. Prav tako smo potrdili hipotezo, da obstaja povezanost med splošno in glasbeno samopodobo glede na razred, in sicer so se pri obeh vrstah samopodobe bolje samoocenili učenci tretjih kot učenci šestih razreda. S pomočjo Mann-Whitneyevega preizkusa smo ugotovili in delno potrdili hipotezi, da obstajajo statistično značilne razlike v splošni in glasbeni samopodobi med učeni, ki so deležni spodbude staršev, in tistimi, ki je niso deležni. Razlike so se namreč pokazale na področju splošne samopodobe pri trditvah »Sem dober/-a pri vseh šolskih predmetih« in »Menim, da sem zelo uspešen/-a« ter na področju glasbene samopodobe pri trditvah »Ko se ukvarjam z glasbo, sem srečen« in »Ukvarjanje z glasbo me sprosti«. Z Mann-Whitneyevim preizkusom smo potrdili tudi hipotezo, da obstaja povezanost med splošno in glasbeno samopodobo glede na spodbudo staršev, in sicer so imeli učenci, ki jih straši spodbujajo pri udejstvovanju z glasbo, višjo splošno in tudi glasbeno samopodobo v primerjavi z učenci, ki jih starši v glasbi ne spodbujajo.
Ključne besede: glasba, splošna samopodoba, glasbena samopodoba, samoocenjevanje učencev, starši kot dejavniki samopodobe, vpliv glasbe na otroka.
Objavljeno v DKUM: 11.09.2013; Ogledov: 2288; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (529,17 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici