| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba in poznavanje kognitivno vedenjske terapije v psihiatrični zdravstveni negi
Jana Lončarič, 2019, diplomsko delo

Opis: Kognitivno vedenjska terapija (KVT) je kolaborativni pristop, ki pomaga pacientom prepoznati disfunkcionalne misli in vedenjske vzorce ter jih zamenjati z bolj primernimi. Izkušnje iz otroštva izoblikujejo človekova prepričanja o samem sebi ter o svetu, ki ga obdaja. Takšna prepričanja so jedro njegove percepcije okolice, ki je lahko pozitivna ali negativna. KVT je pristop, ki se v tujini prakticira na vseh področjih zdravstvene nege in ki ga poleg psihoterapevtov in psihiatrov izvajajo tudi diplomirane medicinske sestre. Namen zaključnega dela je bil raziskati samooceno uporabe in poznavanja KVT pri zaposlenih na Oddelku za psihiatrijo.
Ključne besede: samoocena, terapevt, psihološki pristop, medicinska sestra, psihiatrija, zdravstvena nega
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 455; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1007,03 KB)

2.
Učinek kognitivnega računalniškega treninga pri aktivnih starejših odraslih
Veronika Horvat, Anja Knez, 2019, magistrsko delo

Opis: Staranje populacije je s seboj prineslo povečano zanimanje za kognitivni računalniški trening (KRT). Namen naše raziskave je bil preveriti učinek KRT-ja na kognitivne sposobnosti in njihove samoocene ter povezanost z izhodiščnimi kognitivnimi sposobnostmi in zadovoljstvom z življenjem pri specifični populaciji aktivnih starejših odraslih. V raziskavo je bilo vključenih 46 udeležencev, od tega jih je bilo 25 deležnih KRT-ja, ostali pa so predstavljali pasivno kontrolno skupino. Obe skupini smo testirali s testno baterijo pred in po zaključeni intervenciji, ki je bila sestavljena iz demografskega vprašalnika, vprašalnika o samooceni različnih sposobnosti in iz objektivnih testov kognitivnih sposobnosti. Rezultati so pokazali statistično pomembne učinke KRT-ja na vizualno spacialne sposobnosti, kratkotrajni in dolgotrajni spomin, pomembne razlike pa se niso pokazale pri verbalnih sposobnostih, kot smo predvidevali. Prav tako smo ugotovili večji učinek KRT-ja pri posameznikih z nižjimi dejanskimi kognitivnimi sposobnostmi na področju vizualno spacialnih sposobnosti, kratkotrajnega spomina, verbalne fluentnosti in hitrosti procesiranja informacij ter pri posameznikih z nižjimi samoocenami na področju verbalnih sposobnosti, vizualno zaznavnih sposobnosti in vizualnega spomina. Cohenov d je pokazal velik učinek pri dejanskih vizualno spacialnih sposobnostih. Pozitivni rezultati raziskave nakazujejo, da bi bilo za starejše odrasle vključevanje v KRT koristno, in v prihodnje priporočljivo nasloviti pomembnost upoštevanja metakognitivnega vidika udeležencev.
Ključne besede: kognitivni računalniški trening, aktivni starejši odrasli, kognitivne sposobnosti, zadovoljstvo z življenjem, samoocena
Objavljeno: 28.10.2019; Ogledov: 633; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

3.
Samoocena usposobljenosti študentov pedagogike in pedagogov pri delu z učenci s posebnimi potrebami
Marko Hace, 2018, magistrsko delo

Opis: Samoocena usposobljenosti študentov magistrskega programa pedagogike in pedagogov, ki so zaposleni v osnovnih šolah pri delu z učenci s posebnimi potrebami, prinaša pomemben dejavnik zavedanja o znanju učencev s posebnimi potrebami. Ti se namreč pojavljajo v vse večjem številu v slovenskih osnovnih šolah in prav je, da se jim nameni pozornost, še posebej pri šolskem svetovalnem delu, pri katerem so prisotni tudi pedagogi. Magistrsko delo z naslovom: Samoocena usposobljenosti študentov magistrskega programa pedagogike in pedagogov pri delu z učenci s posebnimi potrebami sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili zgodovinski razvoj pedagogike in svetovalnega dela, razvoj šolske svetovalne službe pri nas in, najpomembnejše naloge svetovalne službe, saj se z njimi srečujejo tako študenti tekom študija kot tudi že zaposleni pedagogi. Pri teoretičnem delu smo predstavili tudi skupine otrok s posebnimi potrebami in zakonodajo, ki je povezana s to tematiko. V empiričnem delu nas je zanimala predvsem samoocena o lastni usposobljenosti tako študentov magistrskega programa pedagogike kot tudi zaposlenih pedagogov pri delu z učenci s posebnimi potrebami. Ugotavljamo, da imajo pedagogi zelo dobro oceno lastne usposobljenosti pri delu z učenci s posebnimi potrebami, na kar kaže tudi dejstvo, da jih velika večina vsakodnevno sodeluje z omenjenimi učenci. Kot izboljšavo na tem področju pedagogi v največji meri izpostavljajo dodatna izobraževanja in usposabljanja. Pedagogi predlagajo tudi prilagojen učni načrt za učence s posebnimi potrebami. Pri študentih je slika nekoliko spremenjena, saj se jih le peščica srečuje z učenci s posebnimi potrebami vsakodnevno ali nekajkrat tedensko. Večina se jih srečuje z učenci s posebnimi potrebami zgolj enkrat mesečno. Iz rezultatov v raziskavi je razvidno, da imajo študentje sicer dobro mnenje o lastni samooceni pri delu z učenci s posebnimi potrebami, vendar pa nihče po njihovem mnenju nima odličnega mnenja. To kaže na določene pomanjkljivosti pri samem študiju, saj so med spremembami in izboljšavami študentje navedli, da jim v večini primanjkuje pedagoške praske in obravnave dejanskih primerov učencev s posebnimi potrebami. Je pa to tudi znak, da se najkakovostnejše znanje in napredek pridobita ob zaposlitvi, na katero se pripravljamo v času študija.
Ključne besede: samoocena, usposobljenost, učenci s posebnimi potrebami, pedagogika, pedagogi, študij, študentje
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 393; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (770,11 KB)

4.
Samoocena znanja udeležencev o sladkorni bolezni v šoli za sladkorne bolnike
Ana Vodeb, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena vzgoja bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2 je ključnega pomena, saj je od edukacije bolnika odvisno njegovo sprejemanje bolezni, sprememba življenjskega sloga in življenja z novo boleznijo. Medicinska sestra si prizadeva, da bolnika nauči zdravega življenjskega sloga, v katero spadajo zdrava prehrana, redna telesna dejavnost, primerna osebna higiena in samokontrola sladkorne bolezni. Velik poudarek se daje tudi na podajanju informacij o sladkorni bolezni nasploh, kaj to je, kakšni so njeni zapleti, kateri vzroki privedejo do takšnega stanja in še veliko več. Namen diplomskega dela je ugotoviti s kakšnim znanjem so udeleženci prišli v Šolo za sladkorne bolnike in ali je znanje ob koncu edukacije zadovoljivo. Metodologija raziskovanja: V diplomski nalogi smo uporabili deskriptivno in kvalitativno metodo dela. Od septembra do novembra 2016 smo izvedli anonimno anketiranje, ki je zajemalo 30 udeležencev Šole za sladkorne bolnike. Anketa je vsebovala 44 vprašanj odprtega in zaprtega tipa in je bila sestavljena iz dveh delov. Prvega smo izvedli pred začetkom edukacije v Šoli za sladkorne bolnike, drugega pa ob koncu. Rezultati: Ugotovili smo, da udeleženci v Šoli za sladkorne bolnike pridobijo potrebna znanja in veščine. Zapomnili so si veliko več informacij, ki so bile pokazane praktično in povedane ustno, kot pa podane samo v obliki knjig in zloženk. Medicinska sestra je oseba, katera je največ naučila udeležence o sladkorni bolezni. Pomembno, da je program edukacije pacientov skrbno načrtovan, sistematično urejen in predstavljen pacientom na razumljiv način. Sklep: Iz leta v leto narašča število obolelih s sladkorno boleznijo tipa 2. Zato je pomembno, da se osebe, ki so bile diagnosticirane s sladkorno boleznijo, udeležijo sistematičnega učenja in pridobijo potrebna znanja. Informacija o diagnozi jih preseneti in so motivirani za sprejemanje znanja in upoštevanje nasvetov glede spremembe življenjskega sloga in sprejemanjem nadzora nad lastnim življenjem.
Ključne besede: sladkorna bolezen, sladkorna bolezen tipa 2, edukacija, zdravstvena vzgoja, znanje, samoocena
Objavljeno: 31.03.2017; Ogledov: 923; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

5.
KOMPETENTNOST STARŠEV ZA STARŠEVSKO VLOGO
Iris Križan, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Kompetentnost staršev za starševsko vlogo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene različne teme, vezane na kompetentnost staršev za starševsko vlogo, ki so podkrepljene z ustrezno strokovno literaturo. Podrobno so opredeljeni pojem družina in njene oblike danes. Opisani so vzgojni stili, ki so podani glede na različne avtorje. V teoretičnem delu so predstavljene nove paradigme zgodnjega otroštva. Podrobno je opisano, kakšen bi moral biti kompetenten starš in katere so lastnosti, ki ga oblikujejo. Prav tako je opisan vpliv, ki ga ima starš na otroka, ter razlike med materjo in očetom pri vplivu na otroka. Predstavljeni so naslednji pojmi: kompetentnost, oblikovanje samopodobe, družbene, vloge, perspektive in identitete. Prikazan je vpliv, ki ga ima pedagoška izobraženost na starša, in kakšen je kompetenten otrok. V empiričnem delu diplomske naloge je raziskana kompetentnost staršev za starševsko vlogo s pomočjo ocenitve vzgojiteljev predšolskih otrok in samoocenitve staršev. V raziskavi je sodelovalo 84 vzgojiteljev in 80 staršev s področja Ptuja, Maribora, Slovenj Gradca in Murske Sobote. Podatki so zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika in obdelani s pomočjo statističnega programa SSPS. Zastavljene so štiri hipoteze na osnovi raziskovalnih vprašanj. Prva hipoteza je zavrnjena. Vzgojitelji vidijo starše manj kompetentne kot oni sami. Tudi hipoteza 2 je zavrnjena, kar kaže na to, da izobrazba ne vpliva na kompetentnost starša. Hipoteza 3 ni v celoti zavrnjena, rezultati kažejo na to, da vrstni red otroka v določenih trditvah vpliva na kompetentnost otrok. Starši prvorojenca se čutijo v določenih trditvah manj kompetentni. Tudi hipoteza 4 je delno zavrnjena. V nekaterih trditvah so očetje manj kompetentni kot matere. Raziskava je pokazala, da spol in starost otroka ter izobrazba starša ne vplivajo na kompetentnost starša za starševsko vlogo. Razlike so v oceni trditev vzgojiteljev glede na delovno dobo. Vzgojitelji z delovno dobo 16 let ali več vidijo starše manj kompetentne.
Ključne besede: družina, izobrazba, otrok, (ne)kompetentnost, samoocena, samopodoba, starši, vpliv vzgoje, vzgoja, vzgojitelj.
Objavljeno: 24.05.2016; Ogledov: 1288; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (539,58 KB)

6.
Skladnost samoocene in dejanskih kognitivnih sposobnosti v pozni odraslosti
Barbara Krpan, 2016, magistrsko delo

Opis: Naša študija proučuje s starostjo povezane spremembe v pozni odraslosti na več področjih kognitivnega delovanja, to so: področje jezika, sposobnosti vidnega zaznavanja, besednega spomina, vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije. Zanima nas, kako odrasli v obdobju pozne odraslosti rešujejo različne kognitivne naloge in kakšne so njihove samoocene spoznavnega delovanja na omenjenih področjih. Cilj naloge je ugotoviti, ali so samoocene različnih sposobnosti ustrezne, oz. ali starostniki ocenjujejo svoje kognitivne sposobnosti v skladu z dejanskimi kognitivnimi sposobnostmi. Omenjeno problematiko preverjamo na namenskem vzorcu 62-ih posameznikov (31 moških in 31 žensk), starih od 65 do 94 let. Rezultati se razlikujejo glede na merjene sposobnosti. Ugotovimo, da se pojavljajo statistično pomembne razlike med mlajšimi in starejšimi starostniki (v prid mlajših starejših) na skoraj vseh merjenih področjih dejanskih kognitivnih sposobnosti (področjih besednega spomina, verbalne fluentnosti, vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije) z izjemo vidno prostorskega zaznavanja. Na področju samoocene kognitivnih sposobnosti ugotavljamo, da so starejši odrasli, stari nad 75 let, zaznali pri sebi več težav, kot odrasli v starosti od 64 do 75 let na področjih besednih sposobnosti, spodobnosti vidnega zaznavanja, vidno prostorskega spomina ter v svojih kognitivnih sposobnostih nasploh. Vendar na dveh področjih (pri samooceni besednega spomina ter pozornosti in koncentraciji) ni statistično pomembnih razlik med mlajšimi in starejšimi od 75 let. Preverili smo tudi, ali obstaja statistično pomembna povezava med samooceno kognitivnih sposobnosti in objektivno izmerjenimi sposobnostmi. Izsledki naše raziskave kažejo, da splošna samoocena kognitivnega funkcioniranja v starosti statistično pomembno korelira z vsemi merami dejanskih kognitivnih sposobnosti. Ko pogledamo posamezna področja vidimo, da obstaja statistično pomembna povezava med samooceno in objektivno izmerjenimi sposobnostmi na področjih verbalne fluentnosti, vidno-prostorskega zaznavanja in besednega spomina. A vendar ne obstaja statistično pomembna povezava med samooceno in objektivno izmerjenimi sposobnostmi na področjih vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije. Prav tako nas je zanimalo, ali lahko samoocena različnih sposobnosti statistično pomembno napoveduje dejansko uspešnost reševanja kognitivnih nalog na teh področjih. Izkazalo se je, da so samoocene kognitivnih sposobnosti, za katere smo ugotovili, da se ujemajo z objektivno oz. dejansko izmerjenimi rezultati na testih, tudi uspešen prediktor teh sposobnosti. Torej je samoocena lahko prediktor uspešnosti na nalogah verbalne fluentnosti, besednega spomina in vidno prostorskega zaznavanja, a ne na področju vidno prostorskega spomina ter pozornosti in koncentracije.
Ključne besede: Pozna odraslost, zadovoljstvo z življenjem, samoocena kognitivnih sposobnosti, kognitivne sposobnosti, spomin, verbalne sposobnosti, obseg neposrednega pomnjenja, izvršilne funkcije, prostorska vizualizacija, pozornost in koncentracija, metakognicija.
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 1073; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

7.
Stabilnost samopodobe pri osnovnošolcih
Marinka Drofenik, Zlatka Cugmas, Majda Schmidt, 2007, pregledni znanstveni članek

Opis: V članku so predstavljeni izidi raziskave, ki je proučevala stabilnost samopodobe otrok na prehodu iz predšolskega v šolsko obdobje, na prehodu iz 4. v 5. razred osemletne osnovne šole, na prehodu iz 5. razreda osemletne v 7. razred devetletne osnovne šole, ter razlike v samoocenah otrok glede na starost, spol, raven zahtevnosti (pri Heksibilni diferenciaciji) in zaključno oceno pri pouku slovenščine, matematike in tujega jezika. Ugotovitve kažejo, da samoocene otrok s starostjo in višanjem razredov upadajo, da so razlike v samoocenah otrok glede na spol v skladu s stereotipi o spolu. Ugotovljene razlike v samoocenjevanju otrok glede na raven zahtevnosti in zaključno oceno pri predmetih slovenščina, matematika in tuji jezik pa ne gre pripisovati le tema dejavnikoma, ampak je treba te razlike interpretirati v povezanosti z drugimi razvojnimi nalogami otroka v tem starostnem obdobju.
Ključne besede: samopodoba, samoocena, stabilnost samoocene, samozaznava, spol, šolske ocene, raven zahtevnosti
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 1126; Prenosov: 95
URL Povezava na celotno besedilo

8.
POVEZAVA MED MOTIVACIJO, SAMOOCENO ZNANJA IN ZNANJEM IKT-JA MED ŠTUDENTI RAZLIČNIH DRŽAV
Oliver Buček, 2012, magistrsko delo

Opis: Študentje vstopajo na univerzo z različno stopnjo motiviranosti. Kakor opredeljuje teorija samodoločenosti, so intrinzično in ekstrinzično motivirani ter amotivirani. Z raziskavo smo želeli ugotoviti razlike v motivaciji med rednimi in izrednimi študenti. V raziskavo smo zajeli redne in izredne študente različnih študijskih smeri iz različnih držav. Izsledki kažejo, da so študenti pretežno ekstrinzično motivirani. Med spoloma ni razlik v motivaciji za izobraževanje, zato lahko sklepamo, da je motivacija za izobraževanje približno enako zastopana tako pri fantih kot pri dekletih. Študenti družboslovja in humanistike so bolj intrinzično motivirani kot študenti naravoslovja in tehnike ter izredni študenti so pokazali večjo stopnjo ekstrinzične motivacije. Glede na državo bivanja podatki kažejo, da so študenti iz držav nečlanic Evropske unije bolj intrinzično motivirani za izobraževanje. Analiza razlik v samooceni znanja in realnem znanju s področja poznavanja programske in strojne opreme je pokazala, da je samoocena znanja s področja poznavanja programske in strojne opreme višja pri fantih ter pri študentih, ki prihajajo iz mesta. Študenti družboslovja in humanistike ter redni študenti so pokazali več znanja s področja poznavanja programske in strojne opreme. Študenti družboslovja in humanistike so bolj motivirani za izobraževanje od študentov naravoslovja in tehnike. Pri napovedovanju realnega znanja z motivacijo za izobraževanje smo ugotovili, da ima intrinzična motivacija statistično značilen vpliv na realno znanje. Z višanjem intrinzične motivacije bi se zvišalo tudi realno znanje. Prav tako ima amotivacija statistično značilen vpliv na realno znanje. Z višanjem amotivacije bi se realno znanje znižalo.
Ključne besede: intrinzična motivacija, ekstrinzična motivacija, amotivacija, samoocena znanja, realno znanja, IKT
Objavljeno: 08.05.2012; Ogledov: 3036; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (2,70 MB)

9.
Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici