| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Depresija pri moških
Marinela Hernah, 2009, diplomsko delo

Opis: Depresija je bolezen našega časa. Je tista duševna motnja, ki lahko prizadene vsakogar, ne glede na starost, spol, raso ali vero, in v svoji razsežnosti pomembno vpliva na človekovo telesno in duševno zdravje.V teoretičnem delu diplomskega dela je depresija opredeljena kot ena izmed motenj razpoloženja ali afektivnih motenj.V empiričnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave, v katero je bilo vključenih 100 oseb moškega spola, s področja severovzhodne Slovenije, v starosti od 20 do 65 let, kar pomeni aktivno populacijo.
Ključne besede: depresija, moški, samomorilnost, življenjska obdobja, psihoterapija, zdravstvena nega.
Objavljeno: 28.04.2009; Ogledov: 3757; Prenosov: 945
.pdf Celotno besedilo (524,88 KB)

2.
Samomorilnost med mladimi
Teja Kranjc, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo problematiko samomorilnosti med mladimi. Opisali smo samomorilnost skozi zgodovino, statistične podatke o samomoru v Sloveniji in v Celjski regiji. V Sloveniji predstavlja samomorilnost velik problem, saj imamo izredno visok samomorilni količnik, v primerjavi z drugimi državami sveta, prisoten že več desetletij. Še zlasti pa je velika samomorilna problematika med mladimi, kjer statistični podatki beležijo porast samomorov v populaciji adolescentov. Z namenom, da bi posamezniki za reševanje življenjskih težav izbrali med bolj konstruktivni rešitvami, poteka v Sloveniji več preventivnih aktivnosti na različnih področjih. Kljub resnosti in dolgotrajnosti samomorilne problematike pa Slovenija še vedno nima izdelanega programa za preprečevanje samomorov, ki bi glede na izkušnje nekaterih evropskih držav omogočil zmanjševanje samomorilnega količnika. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena v okviru diplomskega dela pri dijakih Srednje zdravstvene šole v Celju. Rezultati so pokazali, da mladi sorazmerno pogosto razmišljajo o samomoru, predvsem je k takšnemu razmišljanju nagnjen moški spol anketirancev. Zaskrbljujoč je podatek, da se po številu samomorilnosti med mladimi uvršamo kar na deveto mesto v svetu.
Ključne besede: samomorilnost, mladostništvo, samomorilnost med mladimi, samomorilno vedenje.
Objavljeno: 10.08.2010; Ogledov: 2388; Prenosov: 532
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

3.
Samomorilno ogroženi pacient in vloga zdravstvene nege
Adrijana Sauer, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi, ki je teoretičnega značaja, sta predstavljena samomor in samomorilnost, kot splošna pojma. Opisani so različni vzroki in dejavniki tveganja samomora, medicinske, sociološke in psihološke razlage ter zmote in dejstva o samomoru. Namen diplomskega dela je spoznati in predstaviti problematiko samomorilnosti v Sloveniji, opisati vlogo zdravstvene nege in medicinske sestre pri obravnavi samomorilno ogroženega pacienta ter ugotoviti stanje in razširjenost samomorilnosti pri nas in po svetu. Želeli smo ugotoviti kakšen je obseg psihiatrične zdravstvene nege na področju obravnave samomorilno ogroženega pacienta v Sloveniji, kaj vključuje zdravstvena nega samomorilno ogroženega pacienta in ali je samomorilnost pri nas in v tujini pomemben družbeni problem. Po pregledu literature in statističnih podatkov smo ugotovili, da je zdravstvena nega na tem področju že precej razvita, vendar je glede na nevzpodbudne statistične podatke, ki so pokazali, da je samomorilnost tako pri nas kot tudi drugod po svetu velik družbeni problem, nujno potrebno še dodatno izpopolnjevanje znanja na tem področju.
Ključne besede: Samomor, samomorilnost, samomorilno ogroženi pacient, zdravstvena nega, medicinska sestra.
Objavljeno: 06.06.2011; Ogledov: 2983; Prenosov: 647
.pdf Celotno besedilo (633,50 KB)

4.
Vzroki za samomor pri starejših
Doroteja Stajnko, 2011, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji predstavlja samomor velik javnozdravstveni problem, saj imamo že več desetletij visok količnik samomorilnosti v primerjavi z drugimi državami. Vedno večja problematika je tudi samomor med starostniki, ki je v zadnjih letih v porastu. V diplomskem delu predstavljamo najpogostejše vzroke za samomor med starejšimi, kot so depresija, demence, osamljenost, kronična bolezenska stanja in revščina. Predstavili smo pristop in obliko pomoči predvsem v terapevtski komunikaciji, medicinske sestre starostniku v zanj čustveno in fizično napornem, obdobju. Metodologija raziskovanja. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja z uporabo delno strukturiranega vprašalnika. Raziskavo smo izvedli v domu starejših Maribor. Anketna vprašalnika sta sestavljena iz vprašanj za starostnike in za člane negovalnega tima. V raziskavi je sodelovalo 30 starostnikov in 30 oseb negovalnega tima. Raziskava je bila izvedena meseca marca 2011. Rezultati. Po mnenju anketiranih starostnikov je med glavnimi vzroki za samomor bolezen, sledita osamljenost in duševna stiska. Po mnenju negovalnega tima je vodilni vzrok za samomor pri starejših depresija. Iz raziskave je razvidno, da so medicinske sestre v domu za starejše sorazmerno dobro seznanjene z vzroki samomora ter navajajo, da imajo dovolj znanja in izkušenj pri prepoznavi samomorilno ogroženega starostnika. Sklep. Medicinske sestre na različnih področjih dela, potrebujejo ustrezno znanje o dejavnikih tveganja za samomor in oblikah pomoči. Takšno znanje se lahko zagotovi s kontinuiranem izobraževanjem in izpopolnjevanjem na področju, ki zajema pravočasno prepoznavo in obravnavo samomorilno ogroženega starostnika.
Ključne besede: starostnik, medicinska sestra, samomorilnost med starostniki, vzroki za samomor.
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 3156; Prenosov: 481
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

5.
ZDRAVSTVENA NEGA DEPRESIVNEGA STAROSTNIKA V DOMAČEM OKOLJU
Špela Andric, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana depresija pri starostnikih, ki živijo v domačem okolju. Zanimale so nas njihove potrebe, kako se na bolezen odzivajo svojci in katere so naloge patronažne medicinske sestre ob hišnem obisku. Predstavljen je normalen potek starosti in funkcioniranje starostnika v družini. Teoretično je opisana duševna motnja depresija, kakšni so njeni simptomi, kateri so dejavniki tveganja, kako pogosta je in kako se zdravi. Depresijo smo povezali tudi s samomorilnostjo in tveganjem za samomor pri starostnikih. Predstavljena je vloga patronažne medicinske sestre pri hišnem obisku starostnika z depresijo in pomembnost terapevtske komunikacije pri depresivnih pacientih. S študijo primera je predstavljena pacientka z depresijo. Izvedli smo voden pogovor in po procesu zdravstvene nege naredili načrt zdravstvene nege. Rezultati raziskave so pokazali, da je največji problem pri depresivnih starostnikih osamljenost in socialna izolacija, ter da ima patronažna medicinska sestra pomembno vlogo pri njihovem zdravljenju, še posebej s tehnikami terapevtske komunikacije.
Ključne besede: depresija, starostnik, patronažna zdravstvena nega, samomorilnost, terapevtska komunikacija
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 2790; Prenosov: 527
.pdf Celotno besedilo (402,07 KB)

6.
SAMOMORILNOST PRI MLADIH V SLOVENIJI
Jernej Pipuš, 2012, diplomsko delo

Opis: Samomor ali po latinsko »suicidum« pomeni ubiti samega sebe, vzeti si življenje. Je zaskrbljujoč pojav, ki zahteva pri samomorilno ogroženih celosten pristop. To pomeni, da je treba o samomoru javno spregovoriti, vzpostaviti učinkovito komunikacijo med zdravniki in vsemi, ki prihajajo v neposreden stik z osebami s težavami in duševnimi motnjami. Gre za problem, ki je povezan z biološkimi predispozicijami pa tudi s psihičnimi in družbenimi dejavniki. Zato je pomembno, da se samomorilnost ne obravnava le z medicinskim, ampak s celostnim, interdisciplinarnim pristopom, ta pa poleg zdravstvenega vključuje tudi druge sektorje in ljudi različnih strok, ki pomagajo ljudem v stiski. Povezanost in sodelovanje različnih sektorjev sta nujna in zelo pomembna. Cilj celostnega pristopa je preprečevanje in zmanjševanje števila teh dejanj. V diplomskem delu smo opisali značilnosti samomora v Sloveniji, povezanost dejavnikov tveganja za samomor, v nadaljevanju diplomskega dela pa podrobneje predstavili samomorilno ogroženost med mladimi in kako prepoznavati samomorilna vedenja. Predstavili smo najbolj tvegane skupine za samomor in samomorilno vedenje pri mladih in mladostnikih. Opisali smo vzroke za izvršitev samomora in povezavo z različnimi duševnimi motnjami. Poudarili smo preventivne dejavnosti in vlogo usmerjene terapevtske pomoči mladostnikom z visokim samomorilnim tveganjem. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki je bila izvedena meseca marca 2010, in sicer s pomočjo anketnega vprašalnika med tridesetimi naključno izbranimi polnoletnimi dijaki ene izmed srednjih šol v Mariboru. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako so mladi informirani o samomoru, o njihovi morebitni samomorilni ogroženosti, in kje bi poiskali pomoč ob pojavu samomorilnih misli. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirani mladi o samomoru zadovoljivo informirani, niso izrazito samomorilno ogroženi in se med prijatelji in v družini o tem pojavu redko pogovarjajo. Zaupali bi se prijateljem.
Ključne besede: samomor med mladimi in mladostniki, samomorilnost, dejavniki tveganja, prepoznavanje samomorilnosti, preprečevanje samomora.
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 2968; Prenosov: 511
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

7.
Komunikacija pri samomorilno ogroženih pacientih
Tina Dervarič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena komunikacija pri pacientih, ki so želeli storiti samomor. Samomoru smo bili priča v preteklosti in se bomo z njim srečevali tudi v prihodnosti. Pojavlja se povsod po svetu v različnih kulturah in geografskih okoljih, kar pa predstavlja velik problem za družbo. Opisana sta samomor in komunikacija. Predstavljeni so definicija samomora, statistike in ugotovitve, miti o samomoru, samomor skozi zgodovino, samomorilno vedenje, dejavniki tveganja za samomor, preprečevanje samomora ter terapevtska in profesionalna komunikacija. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti pogost soočanja medicinskih sester s samomorilno ogroženimi pacienti na psihiatričnem oddelku, ugotoviti njihovo znanje o komunikaciji in opisati terapevtsko komunikacijo. Metodologija raziskovanja: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji z uporabo delno strukturiranega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je vključeval 50 zdravstvenih tehnikov, ter višjih ali diplomiranih medicinskih sester na Oddelku za psihiatrijo. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se več kot polovica medicinskih sester srečuje s pacienti, ki so želeli storiti samomor. Sklep: Medicinske sestre menijo, da nimajo dovolj znanja za komunikacijo s samomorilno ogroženimi pacienti. Velika želja medicinskih sester so dodatna izobraževanja s področja komunikacije. Novo znanje želijo pridobivati v obliki seminarjev, delavnic ali srečanj, kjer bi znanje pridobili, izpopolnili, izboljšali, nadgradili in tudi z ostalimi udeleženci delili izkušnje.
Ključne besede: komunikacija, samomorilnost, samomor, pacient, medicinska sestra.
Objavljeno: 09.12.2011; Ogledov: 1890; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

8.
Samomor in mladostniki : magistrsko delo
Sara Štucin, 2012, magistrsko delo

Opis: Samomor obstaja odkar obstaja človeštvo. Nekatere kulture so ga štele med resnejše moralne prekrške, druge so ga v določenih primerih celo podpirale. V nekaterih državah je stopnja samomorilnosti večja kot v drugih, kar lahko pripišemo mnogim dejavnikom. Slovenija spada med države z najvišjim samomorilnim količnikom. Samomorilnost je potrebno obravnavati celostno, saj nanjo deluje več dejavnikov hkrati, ki se med seboj vedno prepletajo. To so dejavniki tveganja, ki jih v grobem delimo na individualne, medosebne in družbene. Prepletanje teh dejavnikov razlagajo teorije o samomorilnosti. Nekatere dajejo večji pomen dednosti (raznim boleznim) in genom, druge posameznikovem okolju in družbi, tretje samomor razlagajo s posameznikovimi notranjimi občutenji (občutek obupa in nemoči). Čedalje več samomorov se pojavlja med mladimi, kar predstavlja velik družbeni problem. Čas mladostništva je zahtevna in občutljiva faza, saj se v tem času lahko razvijejo mnogi napačni vzorci vedenja in reševanja problemov. Če mladostnik ne osvoji pravilnih načinov reševanja problemov, ne uživa podpore staršev, se ne vključuje v družbo in ne čuti pripadnosti do neke skupine vrstnikov, se lahko tveganje za samomor poveča. Ker se samomorilno vedenje lahko prepozna in se samomor lahko prepreči, se je potrebno posvetiti in okrepiti varovalne dejavnike, ki zmanjšujejo verjetnost tveganja za samomor.
Ključne besede: samomorilnost, samomori, mladostniki, vprašalniki, analize, magistrska dela
Objavljeno: 02.08.2012; Ogledov: 2397; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

9.
Samomori med srednješolci na območju Prekmurja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tadej Glavač, 2012, diplomsko delo

Opis: Ljudje živimo v svetu polnih izzivov in nevarnosti, ki krojijo naša življenja. Skozi različna življenjska obdobja premagujemo mnoge ovire, ki nam jih na pot postavi življenje, te pa nas lahko naredijo še močnejše ali pa nas postavijo na rob obupa in nas s tem popolnoma uničijo. Veliko je situacij, ki posameznika privedejo do odločitve za končanje svojega življenja, kar se najpogosteje zgodi s samomorom. Samomor je namreč dejanje, ki je še vedno zavito v tančico skrivnosti, kljub temu pa je dobro znan vsakemu izmed nas. Le da nekaterim bolj, drugim pa manj. S samomorom si posamezniki vzamejo življenje, vzroki zanj in tudi načini izvedbe pa se zelo razlikujejo. Dejstvo pa je, da ne glede na vrsto samomora, človek izgubi življenje, svojim bližnjim pa ga zaradi nespametnega dejanja le zagreni. Takšnih tragičnih dogodkov je v Sloveniji zelo veliko predvsem v Prekmurju, ki je nekako na čelu slovenskega povprečja. S svojo slabo gospodarsko razvitostjo ni ravno obetajoča vzpodbuda ljudem, ki živijo na tem območju, k uspešnemu življenju, od česar so odvisna življenja tako mladih kot tudi starejših ljudi. In prav to je bil povod za odločitev, da izvedem raziskavo o samomoru med srednješolci na območju Prekmurja. Zanimalo nas je predvsem, kakšno je dejansko mišljenje današnjih mladostnikov (srednješolcev) o samomoru, evtanaziji in njihovem vsakdanjem življenju v okviru lastne družine. Podatki in odgovori na vprašanja, ki smo jih tekom raziskave pridobili z anketnim vprašalnikom, so prikazani v drugem delu naloge. V sami nalogi pa smo obravnavali predvsem pogled mladih na samomorilna dejanja, načine storjenih samomorov in tudi razne vzroke, ki privedejo do takšne skrajne odločitve kot je samomor. Ker je samomor zelo kompleksno in radikalno dejanje, je posameznikom s samomorilnimi nagnjenji zelo težko pomagati. Velikokrat so namreč njihovi nameni tako zelo skriti in pritajeni, da jih množica ljudi, ki jih obdaja, niti ne opazi. Ko pa se samomor že zgodi, pa je prepozno za kakršno koli pomoč. Tako je pomembno, da se o vseh stvareh, ki pestijo človeka, pogovarja, da se mu pomaga z nasveti, z vlivanjem dobre volje in optimizma. Če ne gre drugače, se lahko to odvija tudi s strani strokovnjakov, pomembno je, da znamo obupani osebi prisluhniti in jo s tem morda obvarovati takšnega nespametnega dejanje kot je samomor, hkrati pa jih rešiti življenje. Kajti življenje vsakega posameznika je dragoceno in unikatno.
Ključne besede: samomori, samomorilnost, mladi, dijaki, Prekmurje, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno: 19.03.2013; Ogledov: 1319; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (702,89 KB)

10.
SAMOMORILNOST MED MLADIMI IN VLOGA ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE
Petra Šešerko Viličnjak, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja samomorilnost med mladostniki in vlogo šolske svetovalne službe. Zanimajo nas dejavniki tveganja za samomorilno vedenje med mladimi, kako se ti vedejo in ali iščejo pomoč. Opozorili bi radi, da imajo pri preprečevanju samomorilnosti veliko vlogo starši in šola. V empiričnem delu smo opravili intervjuje s šestimi svetovalnimi delavkami, ki so se že srečale s primeri samomorilnosti oz. samomorilnimi mislimi mladostnikov. Ugotovili smo, da takšni mladostniki ne iščejo pomoči sami, zato je pomembno, da so učitelji in svetovalni delavci pozorni na spremembe vedenja pri mladostnikih in da znajo pravilno ukrepati in jim pomagati.
Ključne besede: samomorilnost, samomorilne misli, mladostniki, šola, šolski svetovalni delavci
Objavljeno: 06.03.2013; Ogledov: 1818; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (659,05 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici