| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Samomorilnost med mladimi
Teja Kranjc, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo problematiko samomorilnosti med mladimi. Opisali smo samomorilnost skozi zgodovino, statistične podatke o samomoru v Sloveniji in v Celjski regiji. V Sloveniji predstavlja samomorilnost velik problem, saj imamo izredno visok samomorilni količnik, v primerjavi z drugimi državami sveta, prisoten že več desetletij. Še zlasti pa je velika samomorilna problematika med mladimi, kjer statistični podatki beležijo porast samomorov v populaciji adolescentov. Z namenom, da bi posamezniki za reševanje življenjskih težav izbrali med bolj konstruktivni rešitvami, poteka v Sloveniji več preventivnih aktivnosti na različnih področjih. Kljub resnosti in dolgotrajnosti samomorilne problematike pa Slovenija še vedno nima izdelanega programa za preprečevanje samomorov, ki bi glede na izkušnje nekaterih evropskih držav omogočil zmanjševanje samomorilnega količnika. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena v okviru diplomskega dela pri dijakih Srednje zdravstvene šole v Celju. Rezultati so pokazali, da mladi sorazmerno pogosto razmišljajo o samomoru, predvsem je k takšnemu razmišljanju nagnjen moški spol anketirancev. Zaskrbljujoč je podatek, da se po številu samomorilnosti med mladimi uvršamo kar na deveto mesto v svetu.
Ključne besede: samomorilnost, mladostništvo, samomorilnost med mladimi, samomorilno vedenje.
Objavljeno: 10.08.2010; Ogledov: 2330; Prenosov: 510
.pdf Celotno besedilo (2,72 MB)

2.
Samomorilnost med mladimi : diplomsko delo
Maša Balažič, 2011, diplomsko delo

Opis:
Ključne besede: samomori, samomorilno vedenje, mladostniki, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 2381; Prenosov: 737
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

3.
OBRAVNAVA PACIENTA S SAMOMORILNIM VEDENJEM V PREHOSPITALNEM OKOLJU
Kristijan Bohak, 2012, diplomsko delo

Opis: Samomorilno vedenje je značilnost vseh življenjskih obdobij. Samomorilnost je posledica številnih sociokulturnih dejavnikov in se pogosteje pojavi ob socialnoekonomskih, družinskih in osebnostnih krizah. Samomori so najpogostejša nasilna smrt v Sloveniji. Ker se Slovenija glede poskusov in umrljivosti zaradi samomorov uvršča med bolj ogrožene države, se ekipe nujne medicinske pomoči na terenu pogosto srečujejo s samomorilno ogroženimi osebami. V diplomskem delu predstavljamo sociološke vidike samomora, dejavnike tveganja za samomorilno vedenje, urgentna stanja v psihiatriji, pristop in prevoz samomorilno ogrožene osebe v bolnišnico ter hospitalizacijo proti volji pacienta in vlogo policije pri tem. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo naredili med zdravstvenimi reševalci po Sloveniji. Zanimalo nas je, kako pogosto in s katerim načinom samomora oz. samomorilnega vedenja, se zdravstveni reševalci srečujejo na terenu. Z raziskavo smo ugotovili, da se zdravstveni reševalci pogosto srečujejo s samomorilno ogroženimi osebami. Po načinu izvedbe samomora se pri svojem delu na terenu srečujejo z različnimi metodami, največ z zastrupitvami, z obešanjem, z orožjem in z ostrimi predmeti.
Ključne besede: samomor, samomorilno vedenje, pacient, nujna medicinska pomoč, zdravstveni reševalec, neprostovoljna hospitalizacija
Objavljeno: 18.05.2012; Ogledov: 1835; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

4.
Seznanjenost mladih s problemom samomorilnosti v Sloveniji
Jasna Kašnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji samomor predstavlja velik javnozdravstveni problem, saj imamo že več desetletij visok količnik samomorilnosti v primerjavi z drugimi državami. Zelo pomembno je, da so mladi seznanjeni s problemom samomorilnosti, saj bi lahko samomor preprečili, če bi prepoznali ogroženost samomorilne osebe, opozorilne znake pa vzeli resno. V diplomskem delu predstavljamo dve najbolj samomorilno ogroženi skupini, mladostnike in starostnike. Predstavili smo dejavnike tveganja za samomorilno vedenje med mladimi in starejšimi, preprečevanje samomora v primarnem zdravstvu, med mladimi in med starejšimi ter vlogo medicinske sestre pri obravnavi samomorilnih pacientov. Metodologija raziskovanja. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja z uporabo strukturiranega vprašalnika. Raziskavo smo izvedli na eni izmed srednjih zdravstvenih šol v Sloveniji, v kateri je sodelovalo 60 polnoletnih mladostnikov. Raziskava je bila izvedena meseca decembra leta 2011. Rezultati. Po mnenju anketiranih mladostnikov je glavni razlog za samomorilnost depresija, najpogostejši razlog za samomorilnost med mladimi so neurejeni odnosi v družini, najpogostejša razloga za samomorilnost med starejšimi pa sta osamljenost in socialno-ekonomski status. Iz raziskave je razvidno, da so mladostniki sorazmerno dobro seznanjeni s problemom samomorilnosti. Sklep. Mladostniki potrebujejo ustrezno znanje o problemu samomorilnosti, da bi lahko primerno ukrepali ob srečanju s samomorilno osebo in da se sami ne bi odločili za takšno »rešitev« svojih težav.
Ključne besede: samomor, samomorilno vedenje, mladostnik, starostnik, preprečevanje samomora, medicinska sestra.
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 1310; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

5.
Stališča do samomora in dejavnikov tveganja za samomorilnost : magistrsko delo
Romana Tomić, 2013, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava temo samomora in se tematsko osredinja na dejavnike tveganja za samomor. Glavni namen je, ugotoviti, če spol dejansko vpliva na mnenje o dejavnikih tveganja za samomorilnost in če so zdravstveni dejavniki tveganja za samomorilnost pogostejši od socialnih in demografskih. Delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili pojem samomor. V nadaljevanju smo podali širšo razlago tega pojava. Sledi poglavje o dejavnikih tveganja za samomor, ki zajema depresijo in druge duševne motnje, resne telesne bolezni, predhodne samomorilne poskuse, starostnike, moški spol, hude življenjske strese, slab finančni položaj in brezposelnost, nizko izobrazbo, zlorabo drog in alkohola, partnersko nasilje, zlorabo v otroštvu, genske dejavnike, samomor v družini, osamljenost in socialno osamitev. Nato sledi širša predstavitev depresije in povezave te duševne motnje s samomorilnostjo. V zadnjem poglavju pred empiričnem delom sta predstavljeni pomoč in preventivna dejavnost za zmanjšanje pojava samomora. Empirični del vsebuje raziskavo o dejavnikih tveganja za samomor, ki smo jo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika za namen tega magistrskega dela. V raziskavi je sodelovalo 140 izpraševancev in izpraševank iz dvanajstih regij, starih od 18 do 65 let. Glavne ugotovitve raziskave so, da spol nima pomembne vloge glede mnenja o dejavnikih tveganja za samomorilnost in da imajo, kot menijo izpraševanci in izpraševanke, za samomorilnost zdravstveni dejavniki tveganja večjo vlogo pri samomorilnosti kot socialni in demografski. Z magistrskim delom želimo opozoriti na problem samomora in na to, kako pomembni so dejavniki tveganja za samomor. Prav zaznavanje in prepoznavanje dejavnikov tveganja igra ključno vlogo pri zdravljenju in rehabilitaciji ogroženih posameznikov in posameznic. Problema samomorilnosti oziroma samih dejavnikov tveganja za samomorilnost bi se morali bolj zavedati. Ozaveščenost in celostni pristop k temu problemu je ključ za dosego cilja, torej preprečevanje in zmanjšanje samomorov, saj je življenje eno samo in neprecenljivo.
Ključne besede: samomori, samomorilnost, samomorilno vedenje, magistrska dela
Objavljeno: 09.01.2014; Ogledov: 1688; Prenosov: 467
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

6.
SAMOMOR V SLOVENIJI
Anja Svalina, 2015, diplomsko delo

Opis: Samomor je star, kot je človeštvo samo. Različna obdobja človeške civilizacije so do tega sociopatološkega pojava zavzemala različna stališča: od skrajnega zavračanja do polnega priznanja- kot osebno pravico do lastne smrti, ki je segla celo tudi tako daleč, da je človek neovirano razpolagal s svojim življenjem, vključno s pravico, da si življenje tudi vzame. Religiozna merila so bila proti samomoru- tako krščanstvo kot islam. Samomor se je v nadaljnem družbenem razvoju iz religioznih in pravnih norm preselil na filozofske in umetniške steze. Danes je masovnost samomora v velikem številu držav izstopajoči del nacionalne patologije, ki mu strokovnjaki posvečajo vedno več pozornosti in analiz. Slovenci imamo težave z izbiro primernih strategij, ko se je treba soočiti s težavami. V nekaterih delih države celo bolj kot v drugih. Žal smo kot eno od teh strategij izbrali tudi samomor. Ta pa za seboj pušča čustveno puščavo. Družine, ki se s tem dejanjem soočajo več generacij zapored, so vse prej kot redke. Odstotek samomorov v Sloveniji je zelo visok in sega v sam evropski vrh. Zaradi pogostosti samomora, saj si na vsakih 21 ur ena oseba v Sloveniji vzame življenje, se posamezniki na tak ali drugačen način srečujejo s samomorom. Zato je pomembno prepoznati pri sočloveku, kdaj je samomorilno ogrožen, ter da poznamo načine, kako mu pomagati. Preprečevanje samomora je namreč naloga celotne družbe. Z diplomsko nalogo želim opozoriti na problem samomora v Sloveniji, ki je žal prepogost, zato je še toliko bolj pomembno, da v čim večji meri opozarjamo na alarmantno stanje le-tega.
Ključne besede: samomor, samomorilno vedenje, samomorilna ogroženost, dejavniki tveganja, mladostnik, starostnik, preprečevanje samomora
Objavljeno: 02.06.2015; Ogledov: 1447; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (560,94 KB)

7.
STALIŠČA DO SAMOMORILNEGA VEDENJA MED STAROSTNIKI IN OSEBJEM ZDRAVSTVENE NEGE IN OSKRBE V DOMOVIH ZA STAREJŠE OBČANE
Suzana Savičić, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo želeli osvetliti stališča do samomorilnega vedenja med starostniki in osebjem zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starejše občane. Osredotočili smo se predvsem na stališča, ki jih literatura in raziskave izpostavljajo kot najbolj prisotne in problematične, na samomorilnost in depresijo ter vzroke, posledice, dejavnike tveganja in varovalne dejavnike pred razvojem depresije in samomorilnega vedenja. Namen empirične raziskave je bila pridobitev osnovnih demografskih podatkov udeležencev in primerjava stališč do samomorilnosti med starostniki ter zaposlenimi v službi zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike. Prav tako tudi preverjanje povezave stališč do samomorilnosti z dejavniki tveganja, depresije ter stališč o preventivi in iskanju pomoči. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljeno teoretično ozadje stališč, samomorilnega vedenja in depresije, kar nam je služilo pri interpretaciji rezultatov empiričnega raziskovanja. V nadaljevanju sledi empirični del, ki vsebuje rezultate analize, ti temeljijo na kvantitativni in kvalitativni metodi empiričnega raziskovanja. Podatke za izvedbo raziskave v namene magistrskega dela smo zbirali s pomočjo kvantitativnih tehnik, pri čemer smo uporabili samoocenjevalni vprašalnik o stališčih do samomora – ATTS (Attitudes toward suicide), samoocenjevalni vprašalnik o stališčih do depresije – ATDQ (Attitudes toward depression questionnaire) ter WHO 5 instrument (Well-Being Questionnaire). Vzorec je zajemal 244 oseb, pri čemer je bilo 117 starostnikov iz različnih domov za starejše občane: Zavod župnije Trnovo-Karitas Dom Janeza Krstnika, Zavod Sv. Rafaela Vransko, Dom Danice Vogrinec Maribor, Dom Danijela Halasa Velika Polana; Dom pod gorco, družba za bivanjsko oskrbo, d.o.o. in Dom starejših občanov Novo mesto ter 127 oseb, zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi. Med analizo smo ugotovili, da prihaja do določenih statistično pomembnih razlik v stališčih do samomorilnega vedenja med starostniki in zaposlenimi v zdravstveni negi in oskrbi. Pokazalo se je, da so stališča starostnikov do samomorilnega vedenja izrazito povezana z dejavniki tveganja za samomorilno vedenje oz. soci-demografskimi dejavniki, kot so geografsko območje, zakonski stan, težke življenjske razmere (izguba partnerja) ter znanje na področju duševnega zdravja in depresije oz. napačne predstave in pomanjkanje znanja na področju depresivne motnje. Statistično pomemben učinek stališč zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi se je pokazal z geografskim območjem ter statistično pomembna povezanost z znanjem na področju depresije in duševnega zdravja. Raziskava odpira nova vprašanja, kajti pokazale so se tudi druge povezave, ki nakazujejo na določene razlike in bi lahko na večjem vzorcu prišle veliko bolj do izraza.
Ključne besede: Samomorilno vedenje, stališča, starostnik, zdravstveno osebje, depresija.
Objavljeno: 20.10.2015; Ogledov: 1272; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

8.
Samomorilnost med mladimi v Sloveniji
Tadeja Senekovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Samomori se v človeški družbi dogajajo že od nekdaj, zato sem se odločila, da v diplomski nalogi pobližje spoznam pojav samomora. Pojavljajo se razlike v pojmovanju samomora glede na versko prepričanje, saj nekatere religije samomor odobravajo. V sodobni družbi samomor predstavlja problem, saj strokovnjaki skušajo razumeti razloge in motive, da se samomori v bodoče ne bi več dogajali, kar je skorajda nemogoče doseči, lahko pa z ozaveščanjem in pravočasno pomočjo dosežemo, da se samomori dogajajo v manjši meri. Razlogov za samomor je lahko veliko, celo toliko kot samomorov samih, saj se težnje in razlogi razlikujejo od posameznika do posameznika. Vse to bom v diplomski nalogi skušala čim bolj nazorno opisati in razložiti. Ker samomor ni ravno tema vsakodnevnih pogovorov, tudi mladi, ki so v stiski, največkrat o tem ne govorijo. Prav samomori med mladostniki predstavljajo v Sloveniji velik problem, saj v tej starostni skupini po številu samomorov spadamo v sam svetovni vrh. To je bil tudi razlog, da sem se odločila izvesti raziskavo med mlado populacijo na temo samomora. Zanimalo nas je predvsem, kakšno mnenje imajo mladi o samomoru. Poznamo več vrst samomorilnega vedenja, zato je ključnega pomena ozaveščenost celotne družbe, saj se pri posamezniku takšno stanje da prepoznati in se mu nudi ustrezna pomoč, morda samo pogovor, saj že s tem velikokrat dosežemo, da se posameznik začne s težavami spopadati ter iskati ugodne rešitve. Morda lahko zmanjšamo alarmantne številke samomorov. Sodelovanje staršev in šole z mladostniki je ključnega pomena, saj mladostniki v dobi odraščanja doživljajo precejšnje spremembe na vseh ravneh. Zato je ključnega pomena, da starši z njimi ohranjajo dober odnos, jim nudijo oporo in jim dajejo občutek, da jim lahko zaupa. Tako lahko pomagamo prebroditi težave mladostnikov, še preden razvijejo misel na samomor, saj se ob ne-pomoči iz te misli razvije namen in na koncu poskus samomora ali celo uspeli samomor.
Ključne besede: samomori, samomorilno vedenje, samomorilci, mladostniki, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno: 04.03.2016; Ogledov: 1774; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (447,27 KB)

9.
SAMOMORILNO VEDENJE IN PREVELIKA TELESNA TEŽA
Kaja Lubej, 2016, magistrsko delo

Opis: Samomorilno vedenje in prevelika telesna teža predstavljata globalni javnozdravstveni problem. Prevelika telesna teža je pogosto povezana s samomorilnimi mislimi ter depresijo in občutki osamljenosti. V magistrski nalogi smo se osredotočili na raziskovanje vpliva prevelike telesne teže na razvoj samomorilnih misli ter ugotavljali, kakšno vlogo imata pri tem depresija in občutek osamljenosti. Prav tako nas je zanimalo, ali prihaja pri pojavljanju samomorilnih misli zaradi prevelike telesne teže do razlik med ženskim in moškim spolom. Naš raziskovalni vzorec je zajemal 753 udeležencev, od tega 252 moških udeležencev in 501 ženska udeleženka. Od 753 udeležencev je imelo preveliko telesno težo 346 udeležencev, 385 udeležencev je imelo normalno telesno težo, 19 udeležencev je bilo blago podhranjenih, 2 udeleženca sta bila zmerno podhranjena, 1 udeleženec pa hudo. Raziskovalne podatke smo pridobili s pomočjo štirih vprašalnikov (vprašanja o demografskih podatkih, Paykelova lestvica samomorilnega vedenja – PSS, Vprašalnik depresije, anksioznosti in stresa – DASS-21 in Vprašalnik osamljenosti – DLS), ki smo jih objavili na spletu. Kljub pričakovanjem da bomo lahko večino hipotez sprejeli, smo morali vse hipoteze razen hipoteze 4 zavrniti, hipotezo 4 smo delno sprejeli. Rezultati raziskave so pokazali, da ni statistično pomembne povezave med preveliko telesno težo in samomorilnimi mislimi. Ugotovili smo, da različne stopnje depresije napovedujejo statistično pomembno povezavo z razvojem samomorilnih misli. Pričakovane razlike pri pojavljanju samomorilnih misli med moškim in ženskim spolom s preveliko telesno težo se niso pokazale. Ugotovili smo, da se samomorilne misli zaradi prevelike telesne teže pojavljajo skoraj enako pogosto tako pri ženskem kakor tudi moškem spolu. Statistično pomembna povezava se je pokazala med preveliko telesno težo in občutki osamljenosti v kategoriji osamljenosti Skupnost. V ostalih kategorijah osamljenosti se le-ta ni pokazala.
Ključne besede: prevelika telesna teža, samomorilne misli, samomorilno vedenje, telesna teža, depresija, osamljenost
Objavljeno: 03.05.2016; Ogledov: 865; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

10.
SAMOMORILNO VEDENJE V POVEZAVI S KVALITETO ŽIVLJENJA PRI BOLNIKIH S SINDROMOM ODVISNOSTI OD ALKOHOLA
Lea Tepeh, 2016, magistrsko delo

Opis: Slovenija sodi med države z visokim samomorilnim količnikom. Ta se pomembno povezuje s sindromom odvisnosti od alkohola ter duševnimi motnjami, kar posledično vpliva na slabšo kvaliteto življenja. V okviru magistrskega dela smo želeli preučiti povezavo med samomorilnim vedenjem in kvaliteto življenja pri bolnikih s sindromom odvisnosti od alkohola. Preveriti smo želeli stopnjo kvalitete življenja pri bolnikih s poskusom samomora v primerjavi s tistimi brez poskusa samomora. Nadalje je bil naš namen ugotoviti, kateri izmed merjenih dejavnikov tveganja najbolje napoveduje kvaliteto življenja in kateri samomorilno vedenje. Osvetliti smo želeli dejavnike tveganja, ki negativno vplivajo na kvaliteto življenja pri bolnikih, odvisnih od alkohola, saj lahko poznavanje teh doprinese k boljši kvaliteti življenja in zmanjšanju tveganja za samomorilno vedenje. V raziskavi je sodelovalo 70 udeležencev, od tega 56 moških in 14 žensk, starih od 28 do 72 let, s postavljeno diagnozo sindroma odvisnosti od alkohola. Zaradi aplikacije na klinični populaciji smo uporabili krajše različice vprašalnikov in sicer WHOQOL-BREF, WHO-5, DASS-21, PSS, INQ-15. Rezultati naše raziskave so pokazali, da med bolniki, odvisnimi od alkohola, ki so poskušali narediti samomor, v primerjavi s tistimi, ki ga niso, ni prišlo do statistično pomembnih razlik na treh izmed štirih dimenzij kvalitete življenja, z izjemo socialne komponente. Večkratna regresijska analiza je pokazala, da je subjektivno blagostanje statistično pomemben prediktor kvalitete življenja. Z logistično regresijo smo potrdili pretekle raziskave glede kvalitete življenja in depresije kot dveh ključnih prediktorjev samomorilnega vedenja pri osebah, odvisnih od alkohola. Ugotovitve naše raziskave opozarjajo na pomembnost prihodnjega raziskovanja dejavnikov tveganja pri bolnikih, odvisnih od alkohola, in omogočajo primerjavo z drugimi kliničnimi populacijami.
Ključne besede: sindrom odvisnosti od alkohola, kvaliteta življenja, samomorilno vedenje, depresija, anksioznost, subjektivno blagostanje
Objavljeno: 03.02.2017; Ogledov: 981; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici