| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Duševno zdravje zdravnikov : magistrsko delo
Mojca Jeromel, 2022, magistrsko delo

Opis: Zdravniki se pri delu soočajo z različnimi izzivi in zahtevami, zato lahko doživljajo veliko težav v duševnem zdravju. Namen magistrskega dela je bil preveriti duševno zdravje zdravnikov (stres, depresivnost, anksioznost, zloraba psihoaktivnih snovi, blagostanje, samomorilno vedenje) v povezavi s socialno oporo in osamljenostjo. Zanimale so nas razlike v komponentah duševnega zdravja med zdravniki specializanti in zdravniki specialisti. Želeli smo tudi ugotoviti, kateri dejavniki napovedujejo samomorilno vedenje zdravnikov. Dodatno nas je zanimalo, ali zaznani nadzor v času epidemije COVID-19 napoveduje duševno zdravje pri zdravnikih. Vzorec je zajemal 287 zdravnikov. Ugotovili smo, da je socialna opora pri zdravnikih negativno povezana s stresom, depresivnostjo, anksioznostjo in samomorilnim vedenjem ter pozitivno z blagostanjem. Prav tako se je pokazalo, da je osamljenost pri zdravnikih pozitivno povezana s stresom, depresivnostjo, anksioznostjo in samomorilnim vedenjem ter negativno z blagostanjem. Nismo potrdili statistično značilnih razlik v izraženosti komponent duševnega zdravja med zdravniki specialisti in specializanti. Ugotovili smo še, da depresivnost pozitivno napoveduje samomorilno vedenje, medtem ko sta stres in socialna opora negativna napovednika samomorilnega vedenja. Ugotovitve, vezane na epidemijo COVID-19, kažejo, da je zaznani nadzor v času epidemije COVID-19 pomemben napovednik stresa, anksioznosti, depresivnosti, samomorilnega vedenja in blagostanja. V sklopu kvalitativnega dela smo pridobili vpogled, kako je epidemija COVID-19 vplivala na duševno zdravje in delo zdravnikov, kako se zdravniki na splošno spoprijemajo s stresnimi dogodki, kako skrbijo za svoje duševno zdravje. Pridobili smo tudi dodatne informacije, kateri so, po mnenju zdravnikov, najpomembnejši varovalni dejavniki in dejavniki tveganja za duševno zdravje ter kakšne vplive ima duševno zdravje na delo, družinsko življenje in splošno funkcioniranje.
Ključne besede: duševno zdravje, zdravnik, socialna opora, osamljenost, samomorilno vedenje, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 10.08.2022; Ogledov: 962; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

2.
Samomorilno vedenje odraslih s shizofrenijo
Alen Babšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Namen diplomskega dela je raziskati, kakšen vpliv ima shizofrenija na samomorilno vedenje pri odraslih pacientih. Samomor je najpogostejši vzrok smrti pri pacientih s shizofrenijo. Na podlagi raziskav je bilo ugotovljeno, da so za samomorilnost najbolj dovzetni pacienti s shizofrenijo moškega spola, in sicer v 30 letih življenja. Novejše raziskave pa kažejo na zmeraj pogostejši pojav samomorilnega vedenja tudi v starejših letih. Metode: Izvedli smo pregled znanstvene in strokovne literature v angleškem jeziku. Pri iskanju člankov so bile uporabljene naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL in Science Direct. Omejili smo se na članke na izbrano temo, ki niso starejši od 10 let, ter na članke, ki so prosto dostopni oziroma objavljeni v celoti. Pri pregledu smo upoštevali smernice PRISMA. Kritična ocena dokazov je bila izvedena s pomočjo orodja Joanna Briggs Institute. Rezultati: V analizo literature smo vključili 6 člankov. Ugotovili smo, da so odrasli pacienti s shizofrenijo v veliki meri nagnjeni k samomorilnemu vedenju zaradi vpliva depresivnih ter v večini zaradi psihotičnih simptomov, ki povzročajo brezup, ki pogosto vodi do samomorilnega mišljenja in dejanj. Zato imajo odrasli pacienti s shizofrenijo večje tveganje za samomorilna dejanja kakor odrasli brez nje. Razprava in sklep: Samomorilno vedenje velja za enega najresnejših problemov pri pacientih s shizofrenijo v vseh starostnih obdobjih, tveganje pa se s starostjo le veča. Pomembno je, da predvsem zdravstveni delavci vedo prepoznati rizične dejavnike, ki vodijo do samomorilnega vedenja, da lahko te tudi pravočasno prepoznajo in preprečijo oziroma vsaj omilijo. Samomorilno vedenje odraslih s shizofrenijo še vedno ostaja področje, ki ga je treba podrobneje raziskati.
Ključne besede: Odrasli, shizofrenija, samomorilno vedenje, samomorilne misli.
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 1089; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (694,98 KB)

3.
Odrasli otroci staršev, odvisnih od alkohola, in samomorilno vedenje tekom življenja
Martina Šrajner, 2020, magistrsko delo

Opis: Posledice prekomerne rabe alkohola se kažejo na individualni, družinski in družbeni ravni. Najpogosteje zaradi prekomernega pitja posameznika trpi njegova družina, predvsem otroci. Namen pričujoče naloge je bil preveriti samomorilno vedenje tekom življenja med odraslimi otroki staršev, odvisnih od alkohola, v primerjavi s posamezniki, ki niso odraščali ob odvisnih starših. Zanimale so nas razlike v doživljanju travme v otroštvu in v težavah z duševnim zdravjem. Dodatno nas je zanimal odnos med travmo iz otroštva in samomorilnim vedenjem pri odraslih otrocih staršev, odvisnih od alkohola, ter katere izbrane spremenljivke predstavljajo napovednike samomorilnega vedenja tekom življenja pri odraslih otrocih staršev, odvisnih od alkohola. Vzorec je zajemal 216 udeležencev; 106 posameznikov je uvrščenih v skupino odraslih otrok odvisnih staršev in preostalih 110 v primerjalno skupino. Odrasli otroci staršev, odvisnih od alkohola, so v primerjavi s primerjalno skupino pogosteje poročali o poskusu samomora v preteklosti, prav tako so pogosteje poročali o doživljanju fizične in čustvene zlorabe ter zanemarjanja. Razlike so bile statistično značilne. Ugotovljena je bila pozitivna povezava med čustvenim zanemarjanjem in občutkom, da je oseba drugim v breme, pri odraslih otrocih odvisnih staršev. Doživljanje travme v otroštvu se je izkazalo kot najpomembnejši napovednik poskusa samomora v preteklosti, medtem ko je misli o smrti najmočneje napovedoval občutek, da oseba drugim predstavlja breme.
Ključne besede: odrasli otroci staršev, odvisnih od alkohola, prekomerna raba alkohola v družini, samomorilno vedenje, travma iz otroštva
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 1111; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (833,00 KB)

4.
Samomorilno vedenje, depresija in zasvojenost s pametnim telefonom med mladostniki
Janja Sekolovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Samomorilno vedenje, depresija in zasvojenost s pametnim telefonom med mladostniki so problematična področja, ki v Sloveniji še niso bila preučevana v sklopu ene študije. Namen raziskave je bil preveriti stanje samomorilne ogroženosti slovenskih mladostnikov ter raziskati povezanost samomorilnega vedenja z depresijo, s konstrukti medosebne teorije samomorilnega vedenja in z zasvojenostjo s pametnim telefonom. Vzorec je zajemal 302 mladostnika iz sedmih različnih srednjih šol, ki izvajajo štiriletne izobraževalne programe. Podatke smo pridobili s pomočjo šestih različnih merskih instrumentov. Ugotovili smo, da je 35,8 % mladostnikov razmišljalo o samomoru, samomorilna ideacija je pogostejša med dekleti, med starostnima skupinama pa nismo zaznali razlik v izraženosti samomorilne ideacije. Oba preučevana konstrukta medosebne teorije, pomanjkanje pripadnosti in »občutek bremena«, sta se izkazala kot pozitivno povezana s samomorilno ideacijo. Simptomi depresivnosti so se izkazali kot najpomembnejši napovedovalci samomorilnega vedenja, zasvojenost s pametnim telefonom pa je pozitivno korelirala s samomorilno ideacijo. Doprinos naše študije je med drugim lasten prevod Lestvice zasvojenosti s pametnim telefonom, sicer pa raziskava ponuja širšo sliko samomorilnega vedenja in z njim povezanih dejavnikov tveganja.
Ključne besede: samomorilno vedenje, depresija, medosebna teorija samomorilnega vedenja, zasvojenost s pametnim telefonom
Objavljeno v DKUM: 26.10.2020; Ogledov: 1508; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

5.
Socialni dejavniki tveganja za samomorilno vedenje pri starejših odraslih: stopnja socialne izolacije, občutek osamljenosti in prisotnost želje po smrti zaradi medosebnih odnosov
Mateja Černjavič, 2019, magistrsko delo

Opis: V Sloveniji je podobno kot drugod po svetu višji količnik samomora opaziti v poznejšem življenju. Po številu samomorov med osebami starejšimi nad 65. let se Slovenija uvršča v sam evropski in tudi svetovni vrh. Pri pregledu predhodnik študij s področja samomorilnega vedenja zasledimo, da je področje socialnih dejavnikov tveganja za samomorilno vedenje med starejšimi odraslimi relativno slabše raziskano. V pričujoči študiji smo na vzorcu 104 starejših odraslih preučili odnos med socialnimi dejavniki, natančneje med stopnjo socialne izolacije, občutkom osamljenosti, prisotnostjo občutka, da je starostnik drugim v breme, in občutkom odtujenosti v medosebnih odnosih ter tveganjem za samomorilno vedenje. Za namen študije smo uporabili testno baterijo, ki je sestavljena iz vprašanj o demografskih podatkih in socialni izolaciji osebe. Stopnjo tveganje za samomorilno vedenje smo merili s Paykelovo lestvico samomorilnega vedenja (PSS), občutek, da je oseba drugim v breme, in občutek odtujenosti v medosebnih odnosih pa z Vprašalnikom medosebnih potreb (INQ-15). Občutek osamljenosti je bil ocenjen s krajšo različico Lestvice osamljenosti (UCLA). Povzamemo lahko, da je z vidika duševnega zdravja bistvenega pomena osmišljanje starosti in ohranjanje prijateljskih, socialnih vezi, ki, kot je razvidno tudi iz predhodnih raziskav, predstavljajo pomemben preventivni dejavnik samomorilnega vedenja in dobrega duševnega zdravja.
Ključne besede: starejši odrasli, samomorilno vedenje, socialni dejavniki tveganja
Objavljeno v DKUM: 13.11.2019; Ogledov: 2854; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

6.
Samomorilno vedenje in samomor med uporabniki psihoaktivnih substanc po poročanju strokovnih delavcev
Taja Lozinšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Samomorilna ogroženost oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je visoka. Stopnja tveganja se, zaradi velike izpostavljenosti dejavnikom tveganja, ocenjuje kot 14-krat višja v primerjavi s stopnjo tveganja v splošni populaciji. Za zdravstveno osebje, ki je odgovorno za oskrbo oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je zelo verjetno, da se bodo v svojem profesionalnem delovanju srečali z izgubo pacienta zaradi samomora. Osrednja tema naše naloge je doživljanje samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog, pri terapevtih, zaposlenih v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD). V raziskavo smo vključili vodje CPZOPD, ki imajo v povprečju več kot 20 let izkušenj na področju dela z odvisnostjo. Raziskava temelji na kvalitativni metodi raziskovanja. Po principih utemeljene teorije smo analizirali 10 polstrukturiranih intervjujev, ki so v povprečju trajali 50 minut. Po analizi podatkov smo 93 kod povezali v 11 vsebinskih sklopov, ki tvorijo model doživljanja samomorilnega vedenja: Prepričanja ter stališča o samomorilnem vedenju med odvisniki, Manipulativno samomorilno vedenje, Obravnava samomorilno ogroženega pacienta, Doživljanje samomorilnega vedenja, Postvencija, Preventiva, Skrb zase, Odnos do odvisnega pacienta, Umeščenost in priznanje dela znotraj sistema, Stališča do odvisnosti in odvisnega posameznika in Doživljanje sistema. Ti predstavljajo identificirane afektivne, kognitivne ter vedenjske odzive terapevtov v povezavi s samomorilnim vedenjem pacientov in mediatorske dejavnike, ki posredno ali neposredno vplivajo na doživljanje, in so specifično značilni za terapevte na področju dela z odvisnostjo. Model okna v svet dela z odvisnostjo odstira tri nivoje doživljanja samomorilnega vedenja: nivo zdravljenja odvisnosti, nivo lastnih prepričanj in stališč v zvezi s samomorilnim vedenjem ter nivo dela s samomorilnim vedenjem. Nivoji se med seboj razlikujejo glede na moč neposredne povezave z doživljanjem samomorilnega vedenja, pri čemer je nivo dela s samomorilnim vedenjem najbolj neposredno povezan z doživljanjem samomorilnega vedenja, nivo zdravljenja odvisnosti pa najmanj. Vsi trije nivoji skupaj določajo vsebine doživljanja samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog. Model okna v svet dela z odvisnostjo pojasnjuje vsebine, ki so prisotne ob samomorilnem vedenju oseb, odvisnih od prepovedanih drog, in omogoča razumevanje kompleksnosti te teme.
Ključne besede: Samomorilno vedenje, terapevti, centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, doživljanje samomorilnega vedenja, Model okna v svet dela z odvisnostjo
Objavljeno v DKUM: 27.03.2019; Ogledov: 1757; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

7.
Dejavniki tveganja in varovalni dejavniki za razvoj samomorilnega vedenja pri študentih Univerze v Mariboru
Simona Dijak, 2018, magistrsko delo

Opis: Študenti predstavljajo ranljivo skupino za razvoj samomorilnega vedenja, ki je v obdobju odraščanja na prehodu v odraslost med prvimi tremi vzroki umrljivosti, obenem pa bi se naj v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami povečevalo število mladih, ki svoje življenje končajo s samomorom. Z magistrskim delom smo želeli preveriti pojavnost samomorilnih misli in samomorilnega vedenja pri mladih na prehodu v odraslost. Zanimale so nas razlike med spoloma, med kadilci in nekadilci, med tistimi, ki redno uživajo alkohol in med tistimi, ki ga ne, torej, kako se tvegana vedenja odražajo na vedenju študentske mladine – ali vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja. Prav tako smo se osredotočili na tiste, ki imajo izražene depresivne simptome, obenem pa nas je zanimalo, ali se študentje v stresnih situacijah znajo obrniti po pomoč. Glavni namen magistrskega dela je bil teoretično razdelati in empirično obravnavati določene vidike razvoja samomorilnega mišljenja, vedenja in podrobneje preučiti in osvetliti dejavnike tveganja ter varovalne dejavnike za razvoj samomorilnega vedenja pri mariborskih študentih. Naš raziskovalni vzorec je zajemal 277 študentov Univerze v Mariboru, od tega 44 moških in 233 žensk. Povprečna starost anketiranih je znašala 24 let. Vprašalniki, ki smo jih v raziskavi uporabili, so modul Vprašalnika o bolnikovem zdravju (PHQ-9), Paykelova lestvica samomorilnega vedenja (PSS) in Vprašalnik medosebnih potreb (INQ-25). Rezultati naše raziskave so pokazali, da med moškimi in ženskimi študenti pri poročanju samomorilnega vedenja ni bilo statistično pomembnih razlik, prav tako teh razlik ni bilo med študenti kadilci in nekadilci. Tudi pri tistih študentih, ki redno uživajo alkohol in med tistimi, ki ga ne, ni bilo statistično pomembnih razlik. Statistično pomembne razlike so se pokazale le pri tistih z izraženimi simptomi depresije, ki so pogosteje poročali o samomorilnih mislih v primerjavi s tistimi, ki teh simptomov niso imeli. Prav tako se ni izkazalo, da je pri študentih najpogostejši varovalni dejavnik za razvoj samomorilnega vedenja sposobnost ustreznega iskanja pomoči v stresnih situacijah. Za preverjanje hipotez smo uporabili mediano lestvic INQ in PSS ter Mann Whitney U test, poleg tega pa še neparametrični Kruskal-Wallis test. Za preverjanje varovalnih dejavnikov smo za analizo uporabili frekvenčno porazdelitev odgovorov na anketnem vprašalniku. Z raziskavo smo preverili tvegana dejanja in kako ta vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja ter skušali dobiti vsaj del celotne slike duševnega zdravja mladih na vstopu v odraslost. Magistrsko delo opozarja na pomembnost varovalnih dejavnikov pri razvoju samomorilnega vedenja ter svari pred dejavniki tveganja.
Ključne besede: dejavniki tveganja, varovalni dejavniki, samomorilno vedenje, kajenje, alkohol, depresija.
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 1876; Prenosov: 287
.pdf Celotno besedilo (487,18 KB)

8.
Izkušnje pravosodnih policistov s samomorilnim vedenjem zaprtih oseb
Meta Lavrič, 2018, magistrsko delo

Opis: Zaprte osebe so visoko samomorilno ogrožene – količnik samomora je pri zaprtih osebah za 12 % višji kot v splošni populaciji, samomor pa velja tudi za najpogostejši razlog smrti v zaporih. Posledično so pravosodni policisti bolj izpostavljeni samomorom in samomorilnem vedenju kot splošna populacija, pri čemer to velja predvsem za tiste pravosodne policiste, ki svoje delo opravljajo v 12-urnih izmenah. Namen magistrske naloge je raziskati, kako pravosodni policisti doživljajo samomorilno vedenje zaprtih oseb, s poudarkom na samomorih in poskusih samomora. Specifični cilji raziskave zajemajo raziskovanje njihovih reakcij na emocionalnem, vedenjskem in kognitivnem nivoju ter preučevanje psihološke podpore, ki jim je ponujena v okvirih njihove delovne organizacije ter psihološke podpore, ki jo prejemajo v zasebnem življenju ob soočanju s tovrstnimi dogodki. V raziskavo smo vključili moške pravosodne policiste, ki delajo v 12-urnih izmenah. Raziskava je osnovana na principih kvalitativnega raziskovanja; po načelih pristopa utemeljene teorije smo analizirali 11 poglobljenih intervjujev, pri čemer so intervjuji v povprečju trajali 55 minut. Po prvotnem kodiranju vseh intervjujev smo pridobili 1281 navedkov in 56 kod. Iz začetnih 56 kod smo oblikovali 14 konceptov, na podlagi katerih smo oblikovali model oz. utemeljeno teorijo. Model hiše je sestavljen iz petih delov hiše, ki predstavljajo različne vidike izkušenj pravosodnih policistov s samomorilnim vedenjem zaprtih oseb. Ti vidiki so (i) temelji hiše, ki vključujejo koncepte prepričanja pravosodnih policistov o samomorilnem vedenju zaprtih oseb, pripravljenost pravosodnih policistov na soočanje s samomorilnim vedenjem zaprtih oseb in razumevanje svoje vloge pri ukrepanju ob samomorilnem vedenju zaprtih oseb, (ii) stene hiše, ki vključujejo koncepte odnosi med pravosodnimi policisti, preobremenjenost pravosodnih policistov, zaznano pomanjkanje podpore vodstva po dogodku samomora in doživljanje izmenskega dela, (iii) sobe v hiši, ki vključujejo koncepte odnos pravosodnih policistov do zaprtih oseb, doživljanje samomora zaprte osebe, doživljanje dogajanja po samomoru zaprte osebe in počutje pravosodnih policistov po samomoru zaprte osebe, (iv) streha hiše, ki vključuje koncepta razvoj mehanizmov za soočanje s samomori zaprtih oseb in trda koža pravosodnih policistov ter (v) dimnik hiše, ki vključuje koncept mnenje o psihološki podpori po samomoru zaprte osebe. Model predstavlja celostno razumevanje tega, kako pravosodni policisti doživljajo samomore zaprtih oseb. Prikazuje vpetost izkušnje dogodka samomora v splošno funkcioniranje pravosodnih policistov znotraj dejanskih in psiholoških sten zaporskega sistema, poleg tega pa pojasnjuje potencialno vlogo psihologov pri nudenju podpore pravosodnim policistom pri soočanju s samomorilnim vedenjem zaprtih oseb.
Ključne besede: Pravosodni policisti, samomorilno vedenje, zaprte osebe, utemeljena teorija, poglobljeni intervju, Model hiše
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1493; Prenosov: 387
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

9.
KVALITETA ŽIVLJENJA IN SAMOMORILNO VEDENJE PRI OSEBAH S PSIHOTIČNIMI MOTNJAMI
Katarina Mihajlović, 2016, magistrsko delo

Opis: Za posameznikovo učinkovito delovanje je potrebna prisotnost tako telesnega kakor tudi duševnega zdravja. V kolikor pa so duševne funkcije tako prizadete, da oseba celo izgubi stik z realnostjo, govorimo o psihotičnih motnjah, med katerimi kot najbolj uničujoča izstopa shizofrenija. Psihoza prizadene celotno osebnost in se zrcali v bolnikovi kvaliteti življenja. Ta je lahko okrnjena do te mere, da pripelje celo do samomorilnega vedenja. Namen magistrskega dela je bil na avtentičnem vzorcu posameznikov s psihotičnimi motnjami preučiti povezavo med kvaliteto življenja in samomorilnim vedenjem. Zanimalo nas je ali prihaja do razlik v subjektivni kvaliteti življenja glede na pretekli poskus samomora. Nadalje je bil naš cilj raziskati kateri so tisti dejavniki tveganja, ki pomembno napovedujejo kvaliteto življenja in razvoj samomorilnih teženj. Odkrivanje teh prispeva k identifikaciji rizičnih posameznikov in izboljšanju kvalitete življenja. Raziskava je bila izvedena na specifični klinični populaciji kroničnih in stabilnih bolnikov z diagnosticirano psihotično motnjo, katero MKB-10 uvršča v sklop "Shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje" (F20–F29). Raziskovalni vzorec je zajemal 47 udeležencev, in sicer 25 moških in 22 žensk, starih od 19 do 65 let, ki se ambulantno zdravijo na Oddelku za psihiatrijo UKC Maribor. Podatki so bili pridobljeni z individualnim apliciranjem testne baterije, katere začetni del zajema demografske, klinične in psihosocialne podatke, drugi del pa vprašalnike WHOQOL-BREF, PSS, DASS-21 in INQ-15. Pri ugotavljanju razlik glede na pretekli poskus samomora smo prišli do presenetljivih rezultatov, saj se ti niso statistično pomembno razlikovali na nobeni izmed dimenzij kvalitete življenja. Pri preverjanju napovedne moči dejavnikov tveganja so rezultati razkrili, da depresija, poleg dimenzije občutka odtujenosti v medosebnih odnosih, pojasni statistično pomemben delež variance kvalitete življenja. V nasprotju z našimi pričakovanji pa nobeden izmed merjenih dejavnikov tveganja ni statistično pomembno napovedoval samomorilnih teženj pri tej zaskrbljujoči populaciji.
Ključne besede: psihotične motnje, shizofrenija, kvaliteta življenja, samomorilno vedenje, depresija, anksioznost
Objavljeno v DKUM: 06.02.2017; Ogledov: 2469; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

10.
SAMOMORILNO VEDENJE V POVEZAVI S KVALITETO ŽIVLJENJA PRI BOLNIKIH S SINDROMOM ODVISNOSTI OD ALKOHOLA
Lea Tepeh, 2016, magistrsko delo

Opis: Slovenija sodi med države z visokim samomorilnim količnikom. Ta se pomembno povezuje s sindromom odvisnosti od alkohola ter duševnimi motnjami, kar posledično vpliva na slabšo kvaliteto življenja. V okviru magistrskega dela smo želeli preučiti povezavo med samomorilnim vedenjem in kvaliteto življenja pri bolnikih s sindromom odvisnosti od alkohola. Preveriti smo želeli stopnjo kvalitete življenja pri bolnikih s poskusom samomora v primerjavi s tistimi brez poskusa samomora. Nadalje je bil naš namen ugotoviti, kateri izmed merjenih dejavnikov tveganja najbolje napoveduje kvaliteto življenja in kateri samomorilno vedenje. Osvetliti smo želeli dejavnike tveganja, ki negativno vplivajo na kvaliteto življenja pri bolnikih, odvisnih od alkohola, saj lahko poznavanje teh doprinese k boljši kvaliteti življenja in zmanjšanju tveganja za samomorilno vedenje. V raziskavi je sodelovalo 70 udeležencev, od tega 56 moških in 14 žensk, starih od 28 do 72 let, s postavljeno diagnozo sindroma odvisnosti od alkohola. Zaradi aplikacije na klinični populaciji smo uporabili krajše različice vprašalnikov in sicer WHOQOL-BREF, WHO-5, DASS-21, PSS, INQ-15. Rezultati naše raziskave so pokazali, da med bolniki, odvisnimi od alkohola, ki so poskušali narediti samomor, v primerjavi s tistimi, ki ga niso, ni prišlo do statistično pomembnih razlik na treh izmed štirih dimenzij kvalitete življenja, z izjemo socialne komponente. Večkratna regresijska analiza je pokazala, da je subjektivno blagostanje statistično pomemben prediktor kvalitete življenja. Z logistično regresijo smo potrdili pretekle raziskave glede kvalitete življenja in depresije kot dveh ključnih prediktorjev samomorilnega vedenja pri osebah, odvisnih od alkohola. Ugotovitve naše raziskave opozarjajo na pomembnost prihodnjega raziskovanja dejavnikov tveganja pri bolnikih, odvisnih od alkohola, in omogočajo primerjavo z drugimi kliničnimi populacijami.
Ključne besede: sindrom odvisnosti od alkohola, kvaliteta življenja, samomorilno vedenje, depresija, anksioznost, subjektivno blagostanje
Objavljeno v DKUM: 03.02.2017; Ogledov: 2152; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

Iskanje izvedeno v 1.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici