| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Samomorilno vedenje odraslih s shizofrenijo
Alen Babšek, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Namen diplomskega dela je raziskati, kakšen vpliv ima shizofrenija na samomorilno vedenje pri odraslih pacientih. Samomor je najpogostejši vzrok smrti pri pacientih s shizofrenijo. Na podlagi raziskav je bilo ugotovljeno, da so za samomorilnost najbolj dovzetni pacienti s shizofrenijo moškega spola, in sicer v 30 letih življenja. Novejše raziskave pa kažejo na zmeraj pogostejši pojav samomorilnega vedenja tudi v starejših letih. Metode: Izvedli smo pregled znanstvene in strokovne literature v angleškem jeziku. Pri iskanju člankov so bile uporabljene naslednje podatkovne baze: PubMed, CINAHL in Science Direct. Omejili smo se na članke na izbrano temo, ki niso starejši od 10 let, ter na članke, ki so prosto dostopni oziroma objavljeni v celoti. Pri pregledu smo upoštevali smernice PRISMA. Kritična ocena dokazov je bila izvedena s pomočjo orodja Joanna Briggs Institute. Rezultati: V analizo literature smo vključili 6 člankov. Ugotovili smo, da so odrasli pacienti s shizofrenijo v veliki meri nagnjeni k samomorilnemu vedenju zaradi vpliva depresivnih ter v večini zaradi psihotičnih simptomov, ki povzročajo brezup, ki pogosto vodi do samomorilnega mišljenja in dejanj. Zato imajo odrasli pacienti s shizofrenijo večje tveganje za samomorilna dejanja kakor odrasli brez nje. Razprava in sklep: Samomorilno vedenje velja za enega najresnejših problemov pri pacientih s shizofrenijo v vseh starostnih obdobjih, tveganje pa se s starostjo le veča. Pomembno je, da predvsem zdravstveni delavci vedo prepoznati rizične dejavnike, ki vodijo do samomorilnega vedenja, da lahko te tudi pravočasno prepoznajo in preprečijo oziroma vsaj omilijo. Samomorilno vedenje odraslih s shizofrenijo še vedno ostaja področje, ki ga je treba podrobneje raziskati.
Ključne besede: Odrasli, shizofrenija, samomorilno vedenje, samomorilne misli.
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 25; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (694,98 KB)

2.
Psihosocialne stiske pri pacientu z luskavico
Katja Lavrenčič, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Luskavica vpliva na vse vidike kakovosti življenja, vključno s fizičnimi, psihološkimi, socialnimi in poklicnimi elementi. Gre za več faktorsko vnetno stanje z bremenom bolezni, ki se kaže s fizičnimi simptomi, ki jih imajo pacienti. Namen raziskave je raziskati, s katerimi psihosocialnimi stiskami se sooča pacient, ki ima luskavico in prikazati, kakšen je odnos družbe do sprejemanja pacienta z luskavico. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja, v sklopu katere je bil izveden intervju odprtega tipa, zastavljen po konceptualnem modelu Virginije Henderson. V raziskavi je sodelovala ena pacientka z boleznijo luskavica. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so najpogostejše stiske/problemi, s katerimi se spopada pacient s kožno boleznijo luskavica v času akutnosti bolezni na psihološkem in socialnem področju anksioznost, samomorilne misli, depresija, socialna izolacija, jeza, stres. Ugotovili smo, da družba ne sprejema in ni naklonjena pacientu s kožno boleznijo, ga socialno stigmatizira in zavrača. Diskusija in zaključek: Luskavica prizadene ljudi vseh starostnih skupin in ima velik vpliv na kakovost življenja. Stiske, s katerimi se srečujejo pacienti, so dolgotrajne in zahtevajo svojevrstno obravnavo, zato je pomembno, da družba in okolica sprejmeta pacienta obolelega za luskavico kot celoto, ne kot osebo z omejitvami.
Ključne besede: psoriaza, motena samopodoba, socialna stigmatizacija, depresija, samomorilne misli
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 665; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (897,26 KB)

3.
SAMOMORILNO VEDENJE IN PREVELIKA TELESNA TEŽA
Kaja Lubej, 2016, magistrsko delo

Opis: Samomorilno vedenje in prevelika telesna teža predstavljata globalni javnozdravstveni problem. Prevelika telesna teža je pogosto povezana s samomorilnimi mislimi ter depresijo in občutki osamljenosti. V magistrski nalogi smo se osredotočili na raziskovanje vpliva prevelike telesne teže na razvoj samomorilnih misli ter ugotavljali, kakšno vlogo imata pri tem depresija in občutek osamljenosti. Prav tako nas je zanimalo, ali prihaja pri pojavljanju samomorilnih misli zaradi prevelike telesne teže do razlik med ženskim in moškim spolom. Naš raziskovalni vzorec je zajemal 753 udeležencev, od tega 252 moških udeležencev in 501 ženska udeleženka. Od 753 udeležencev je imelo preveliko telesno težo 346 udeležencev, 385 udeležencev je imelo normalno telesno težo, 19 udeležencev je bilo blago podhranjenih, 2 udeleženca sta bila zmerno podhranjena, 1 udeleženec pa hudo. Raziskovalne podatke smo pridobili s pomočjo štirih vprašalnikov (vprašanja o demografskih podatkih, Paykelova lestvica samomorilnega vedenja – PSS, Vprašalnik depresije, anksioznosti in stresa – DASS-21 in Vprašalnik osamljenosti – DLS), ki smo jih objavili na spletu. Kljub pričakovanjem da bomo lahko večino hipotez sprejeli, smo morali vse hipoteze razen hipoteze 4 zavrniti, hipotezo 4 smo delno sprejeli. Rezultati raziskave so pokazali, da ni statistično pomembne povezave med preveliko telesno težo in samomorilnimi mislimi. Ugotovili smo, da različne stopnje depresije napovedujejo statistično pomembno povezavo z razvojem samomorilnih misli. Pričakovane razlike pri pojavljanju samomorilnih misli med moškim in ženskim spolom s preveliko telesno težo se niso pokazale. Ugotovili smo, da se samomorilne misli zaradi prevelike telesne teže pojavljajo skoraj enako pogosto tako pri ženskem kakor tudi moškem spolu. Statistično pomembna povezava se je pokazala med preveliko telesno težo in občutki osamljenosti v kategoriji osamljenosti Skupnost. V ostalih kategorijah osamljenosti se le-ta ni pokazala.
Ključne besede: prevelika telesna teža, samomorilne misli, samomorilno vedenje, telesna teža, depresija, osamljenost
Objavljeno: 03.05.2016; Ogledov: 1368; Prenosov: 291
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

4.
Preventiva samomora pri mladostnikih
Petra Kotnik, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: Samomor je vzrok številnim smrtim. Zasledimo ga v različnih literaturah, tako strokovnih, kot laičnih. Samomor predstavlja zelo visoko smrtnost v svetu. Zaradi samomora ljudje umirajo, tako kot za ostalimi boleznimi, ki ogrožajo prebivalstvo. Velik problem je samomor med mladimi, ki so občutljiva skupina, ki samomorilne namene kažejo z drugačnimi znaki, kot odrasle in starejše osebe. Tako kot strokovnjaki bi tudi laiki morali poznati vzroke, dejavnike tveganja in nasploh poznati starostne skupine ljudi, kako se v takih situacijah obnašajo. S tem bi naredili prvi korak k preprečevanju samomora. V diplomskem delu so predstavljene različne starostne skupine, iz česar je razvidno, da mladostniki samomorilne namene sporočajo s svojim vedenjem. Pri mladostnikih je veliko tudi samomorilnih misli, več kot pri ostalih odraslih osebah. Iz literature je razvidno, da so depresivne motnje najpogostejši vzrok samomora pri mladih, simptomi depresije prepoznamo lahko že pri otrocih. Predstavljeni so vzroki samomora, zgodovina samomora, sociološki pogled na samomor in preventiva s strani medicinske sestre. Ugotovili smo, da se ves proces preventive samomora začne s pogovorom in poslušanjem bolnika, medicinska sestra pa je tista, ki je z bolnikom največ v stiku in si najprej pridobi njegovo zaupanje. Preventivno lahko delujejo tudi vsi ostali, najbolj pomembno pa je biti seznanjen o samomoru, o čemer se še premalo govori.
Ključne besede: samomor, mladostnik, samomorilne misli, depresija, sociološki pogled na samomor, preventiva samomora, medicinska sestra.
Objavljeno: 18.07.2014; Ogledov: 1638; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

5.
SAMOMORILNOST MED MLADIMI IN VLOGA ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE
Petra Šešerko Viličnjak, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja samomorilnost med mladostniki in vlogo šolske svetovalne službe. Zanimajo nas dejavniki tveganja za samomorilno vedenje med mladimi, kako se ti vedejo in ali iščejo pomoč. Opozorili bi radi, da imajo pri preprečevanju samomorilnosti veliko vlogo starši in šola. V empiričnem delu smo opravili intervjuje s šestimi svetovalnimi delavkami, ki so se že srečale s primeri samomorilnosti oz. samomorilnimi mislimi mladostnikov. Ugotovili smo, da takšni mladostniki ne iščejo pomoči sami, zato je pomembno, da so učitelji in svetovalni delavci pozorni na spremembe vedenja pri mladostnikih in da znajo pravilno ukrepati in jim pomagati.
Ključne besede: samomorilnost, samomorilne misli, mladostniki, šola, šolski svetovalni delavci
Objavljeno: 06.03.2013; Ogledov: 2162; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (659,05 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici