| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Samomori na Koroškem
Marjeta Merzdovnik, Srečko Krope, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: samomori, mladostniki, srednješolci, policijska dejavnost, Koroška
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 160; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (327,78 KB)

2.
Vpliv zakonitega strelnega orožja na smrtnost : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Žan Burnik, 2023, diplomsko delo

Opis: Na Norveškem je 22. 7. 2011 prišlo do množičnega streljanja. V incidentu je bilo ubitih 77 ljudi. Storilec je uporabljal zakonito strelno orožje. Napad spada med najbolj smrtonosno množično streljanje v zgodovini. Dejstvo je, da storilec sam ne bi zmogel izvesti takega pokola brez strelnega orožja. Sprva je želel strelno orožje pridobiti na nezakonit način, vendar mu to ni uspelo, zato je orožje kupil po legalni poti. Iz tega izhaja, da če je storilec odločen storiti strelski pohod in mu je vseeno za posledice, bo za to že našel način. Strelske pohode je zaradi dostopnosti zakonitega strelnega orožja skoraj nemogoče preprečiti. Res je, da če osumljenec stori umor z zakonito pridobljenim strelnim orožjem, ga je dokaj lahko izslediti na podlagi tulcev in krogel. Vendar kljub temu ne moremo popraviti nastale škode. Enostaven dostop do strelnega orožja predstavlja veliko nevarnost, saj lahko impulziven, depresiven ali čustven posameznik stori nepremišljeno dejanje, katerega bo kasneje obžaloval. Poleg strelskih pohodov v Evropi, ki so sicer dokaj redki, pa se množični strelski pohodi pogosteje dogajajo v Združenih državah Amerike. Strelski pohodi pa niso največji problem zakonitega strelnega orožja. Največ smrti, ki jih povzroči zakonito strelno orožje, je namreč posledica samomorov. V letu 2022 je bilo v Združenih državah Amerike več kot 24.000 samomorov s strelnim orožjem. Več kot polovica vseh samomorov je bilo samomorov s strelnim orožjem. Zakonito strelno orožje pa se uporablja tudi za visok delež umorov znotraj gospodinjstva. Strelno orožje je prelahko dostopno, zato bi bile za zmanjšanje števila smrti s strelnim orožjem potrebne dodatne omejitve, obširnejši psihološki pregledi in strožja zakonodaja, ki ureja strelno orožje. Da bodo države lahko preprečile ali vsaj zmanjšale vpliv strelnega orožja na smrtnost, se bodo morale poslužiti novih načinov za omejevanje dostopa do strelnega orožja. V diplomskem delu smo analizirali povezavo med dostopnostjo do zakonitega posedovanja orožja in smrtnimi primeri, kjer je bilo uporabljeno tovrstno orožje. Pregledali smo slovensko in angleško literaturo na temo smrtnosti zaradi strelnega orožja in zakonodajo o orožju. Strelno orožje s seboj prinese tako prednosti kot slabosti. Z izdajo dovoljenja za posest orožja se soočamo s tveganjem, da bo oseba orožje uporabila za izvajanje nasilja. Zlorabo strelnega orožja lahko zmanjšamo s hišnimi preiskavami, ozaveščanjem družbe o samomorih ter z izobraževanjem posameznikov o prepoznavanju znakov, ki kažejo na visoko tveganje za samomorilnost. Predlagali smo tudi dodatne zahteve in omejitve, ki so ponekod že uveljavljene oziroma bi jih bilo potrebno uvesti, da bi zmanjšali število smrti zaradi strelnega orožja. Storilce, ki so storili kaznivo dejanje s strelnim orožjem, lahko izsledimo na podlagi krogel in tulcev z avtomatiziranim balističnim sistemom Evofinder.
Ključne besede: zakonito strelno orožje, smrtnost, umori, samomori, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 24.05.2023; Ogledov: 569; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

3.
Samomori z ostrim in/ali koničastim predmetom v osrednji, zahodni in jugovzhodni Sloveniji : magistrsko delo
Tinkara Bulovec, 2019, magistrsko delo

Opis: Preiskovanje sumljive smrti zahteva skrbno, pozorno in individualno obravnavo dogodka ter sodelovanje vseh deležnikov, ki sodelujejo pri ogledu kraja dejanja. Ugotovitve sodnomedicinskega izvedenca o okoliščinah dogodka, tj. o času in načinu smrti, značilnostih poškodb ter morebitnem predmetu storitve, so ključne za usmeritev nadaljnjega kriminalističnega preiskovanja. Trilema, ki se pojavi ob preiskovanju suma nasilne smrti, je, ali okoliščine dogodka kažejo na nesrečo, samomor ali umor, pri čemer moramo biti še posebno pozorni na možnost fingiranja dogodka. V magistrskem delu so predstavljene ugotovitve raziskave okoliščin samomorov z ostrim in/ali koničastim predmetom, ki je bila izvedena na Inštitutu za sodno medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Za namen raziskave smo pregledali obdukcijska poročila s pripadajočo dokumentacijo v obdobju med letoma 2008 in 2018 ter izmed njih izbrali samomore z ostrim in/ali koničastim predmetom. V analiziranem obdobju je bilo na ISM 111 obravnav (87 moških in 24 žensk), ki so v 49,5 % storili enostavni, v 50,5 % pa kompleksni samomor z ostrim in/ali koničastim predmetom. Pri slednjih je bila najpogostejša kombinacija ostrih poškodb (vreznin ali vbodnin) z obešanjem (45,2 %). Čeprav v vzorčnih podatkih prevladujejo moški, smo hipotezo, da moški pogosteje naredijo samomor z ostrim in/ali koničastim predmetom, na podlagi testa deležev zavrnili. Ugotovili smo, da so poškodbe najpogosteje povzročene z neopredeljenimi ostrimi predmeti (41,2 %), pri natančno opredeljenih predmetih pa so prevladovali kuhinjski noži (17,1 %). Dokazali smo, da so poškodbe najpogosteje na levi polovici telesa, kar potrjuje našo predpostavko, da je ta stran telesa zaradi dominance desne roke bolj dostopna. Najpogosteje so bile poškodbe v predelu podlahti, leve predkomolčne kotanje in levega zapestja. Samomor z ostrim in/ali koničastim predmetom je bil največkrat storjen doma (65,8 %). Umrli zaradi tovrstnega samomora so bili pogosteje pod vplivom psihoaktivnih zdravil kot alkohola.
Ključne besede: samomori, ostri in koničasti predmeti, poškodbe, vreznine, vbodnine, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 1190; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

4.
Strukturna analiza samomorov v slovenski policiji : doktorska disertacija
Bruno Blažina, 2018, doktorska disertacija

Opis: Samomor v policiji je v Evropi še vedno tabuizirana tema in dokaj neraziskano področje, ki doslej ni bilo podvrženo konkretnejši znanstveni analizi, kot je na primer področje samomorilnosti v varnostnih organih že desetletja podrobno proučevano v ZDA, na podlagi izsledkov pa pripravljeni ustrezni odzivi in preventivni ukrepi. Policisti v Evropi in njihove policijske organizacije so še vedno podvrženi različnim predsodkom, izvirajočim iz policijske subkulture, ki je večinoma povsod po svetu zelo podobna. Policisti in njihovi vodje imajo policista za posameznika, ki je nadpovprečno hraber in pošten, ki sam rešuje svoje težave in ne potrebuje drugih oseb, da bi jim morebiti zaupal svoje težave. Izražanje stiske, preveč emocionalno odzivanje in izkazovanje čustev niso zaželeni, psihične motnje ali celo bolezen pa so sramota. Prav tako je sramotno iskanje strokovne pomoči v primeru stiske in psihičnih težav, ki je velikokrat celo na nek način sankcionirano z omalovaževanjem takega posameznika kot slabiča ali »motene« osebe, nesposobne opravljati odgovorne policijske naloge ter nošenja in rokovanja s službenim orožjem. Namen raziskave samomorov v slovenski policiji je bil proučiti skupne komponente in ugotovitve več ločenih raziskav in izvesti skupen sklep, na podlagi katerega bi laže in potrjeno dognali vzroke in skupne značilnosti samomorov v slovenski policiji in policiji kot stanovski organizaciji nasploh. Raziskovalno nalogo smo razdelili na teoretični in empirični del ter povzeli skupne ugotovitve posameznih analiz, ki smo jih primerjali med seboj. Na koncu smo pripravili sklepne misli s priporočili za izboljšanje stanja na področju boja proti samomorilnosti v policiji. Teoretični del obsega splošne doslej znane značilnosti in vrste samomora skozi zgodovino ter gibanje na področju samomorilnosti v državah Evropske unije in širše. Predstavimo tudi dosedanje že izvedene analize na temo samomorov v policiji primerljivih držav in slovenski policiji, saj so bili podatki doslej že proučevani v diplomskih nalogah diplomantov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Še posebej podrobno predstavimo področje pojava samomorilnosti v avstrijski policiji ter izvedemo primerjavo s podatki o samomorilnosti v slovenski policiji. Obenem primerjamo način izvedbe psihološkega presejevanja kandidatov za policiste obeh policij in izpeljemo zaključke, ki kažejo, da je ogroženost zaradi samomorilnosti v slovenski policiji manjša od tiste v avstrijski policiji in policiji drugih primerljivih držav, da pa bi veljalo izboljšati sistem presejevanja kandidatov za policiste po vzoru avstrijskega modela. Podrobno predstavimo tudi izvedene teoretične osnove znanstvenih analiz, opravljenih na Psihiatrični kliniki Ljubljana v času po drugi svetovni vojni in po osamosvojitvi, in ugotovimo, da je trend samomorilnosti med slovensko splošno populacijo in med slovenskimi policisti podoben ter da se glede vzrokov, znanih indikatorjev in ugotovitve glede »kritične« in najbolj ogrožene skupine posameznikov podatki iz ugotovitve izvedenih študij deloma prekrivajo. V empiričnem delu izvedemo primerjavo podatkov, pridobljenih v že izvedenih podobnih analizah samomorilnosti med splošno populacijo v Republiki Sloveniji, in rezultatov analiz raziskav, ki smo jih izvedli med policijsko populacijo v Republiki Sloveniji. Nekaj analiz je bilo opravljenih tudi s pomočjo zgodovinskega gradiva, ki smo ga na podlagi dovoljenja Arhivske komisije RS zbrali v Arhivu RS v Ljubljani. Pri zbiranju podatkov smo uporabili statistične podatke Svetovne zdravstvene organizacije, podatke Evropskega statističnega urada EUROSTAT, podatke, pridobljene v Statistični upravi RS (SURS), na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) oziroma Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) in Policiji ter v Arhivu Republike Slovenije.
Ključne besede: samomori, osebnostne lastnosti, socialni dejavniki, policija, policisti, policijska subkultura, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 24.07.2018; Ogledov: 2448; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (5,41 MB)

5.
Samomori v Zasavju : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Maša Horvat, 2017, diplomsko delo

Opis: Zasavje je v zadnjem desetletju doživel manjšo gospodarsko krizo, saj se je zaprlo kar nekaj glavnih podjetij zaposlovanja. Zasavci so morali poiskati drugačna področja zaposlovanja, katera so pripomogla k ponovnemu razvoju te regije. Z gospodarsko krizo je naraščalo tudi nezadovoljstvo prebivalstva, ki je načel njihovo duševno in fizično zdravje. Sama regija se je s svojim samomorilnim količnikom približala vrhu samomorilnosti najbolj ogroženih regij v Sloveniji (Korošec Jagodič, Rokavec, Agius in Pregelj, 2013). Samomori v Zasavju so doživeli svoj vrh leta 2007, nato je število samomorov začelo padati vse do leta 2012, kjer se število samomorov rahlo poveča in umiri (NIJZ, 2016). V večini primerov samomor storijo pripadniki moškega spola, za katere so značilni nasilnejši načini samomorov, med katere spada samomor z obešanjem, zadavljenjem in zadušitvijo ter samomor s strelom iz ročnega strelnega orožja (Henderson, Dazzan, Dernovšek, Tavčar in Brecelj, 2002; Marušič, 1999). Ženske se na drugi strani prav tako največkrat odločijo za samomor z obešanjem, zadavljenjem in zadušitvijo, vendar je ta številka precej manjša kot pri moških. Samomor v Zasavju največkrat storijo osebe med 50 in 54 letom starosti (NIJZ, 2016), ki so s svojimi izkušnjami pomembna za širjenje svojega znanja naslednjim generacijam, zato njihov samomor predstavlja tako ekonomsko kot socialno tragedijo. S starostjo se začnejo kopičiti različne težave, katere vplivajo duševno na žrtve v vsakdanjem življenju (Kalin, 2012). Leta 2008 se je na prvo mesto razlogov za samomor uvrstila brezposelnost in izpodrinila duševne težave (Korošec Jagodič et al., 2013). Z različnimi preprečevalnimi ukrepi na področju zdravstva in družbe ter s samim sprejetjem Nacionalnega programa za preprečevanje samomora bi zmanjšali količnik samomorilnosti in pravilno pomagali žrtvam samomorilnih misli (Ziherl in Pregelj, 2010).
Ključne besede: samomori, motivi, načini, statistični podatki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.11.2017; Ogledov: 1772; Prenosov: 188
.pdf Celotno besedilo (866,25 KB)

6.
Fingirani samomori : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Karin Šalamun, 2016, diplomsko delo

Opis: Samomor je namerno in zavestno uničenje lastnega življenja. V preiskavi nenadne in sumljive smrti je potrebno poskušati sestaviti neko logično zgodbo, potek dogajanja pred in tudi v času smrti. Če manjka preveč delčkov v tej zgodbi, je to zagotovo znak, da se ni zgodilo tako, kot je videti na prvi pogled. Samomor je lahko fingiran. Fingiranih samomorov v Sloveniji ni veliko, se pa dogajajo, zato morajo biti kriminalisti pozorni pri vsaki preiskavi smrti ali samomora, da tega ne bi spregledali oziroma da ne bi spregledali kaznivega dejanja umora. Bistvenega pomena pri preiskovanju fingiranih samomorov je torej kriminalistično mišljenje, saj morajo biti preiskovalci pri svojem delu zavzeti za vse vrste informacij, ki na prvi pogled niso takoj vidne. Gre za veliko drobnih podrobnosti, ki jih izkušeni preiskovalci prepoznajo in storilec bi moral biti dober scenograf, da bi pripravil/pretvarjal kraj dejanja in izvršitev tako natančno in brez napak. V največ primerih se izkaže, da po izvršenem umoru in pri fingiranju samomora morilec ni mislil na čisto vse podrobnosti, kot to počnejo samomorilci pri samomorih. V diplomskem delu po teoretični opredelitvi podrobneje predstavljamo vrste samomorov ter možnosti njihovega fingiranja.
Ključne besede: sumljiva smrt, indici, samomori, fingirani samomori, umori, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2016; Ogledov: 1928; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (500,93 KB)

7.
Vzroki izginotja pogrešanih oseb v obdobju 2007-2013 : diplomsko delo univerzitetnega študija
Katja Grković, 2016, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je na leto pogrešanih več sto ljudi, tako otrok kot tudi odraslih. Ko se ugotovi, da je oseba pogrešana, se izginotje prijavi policiji, ki po določenem času sproži postopek iskanja pogrešane osebe. Pri večini oseb gre za namerno izginotje, kar pomeni, da ljudje prostovoljno odidejo od doma ali storijo samomor. Statistični podatki kažejo na to, da se večina ljudi, ki pobegnejo, po nekaj dnevih sama vrne domov. Obstajajo pa tudi drugi naključni vzroki izginotja pogrešane osebe. To so lahko kaznivo dejanje, naravna nesreča in bolezen oziroma duševne motnje (katere posledica je lahko tudi izgubljenost). Prvoten namen diplomske naloge je, da na podlagi podatkov o izginotju oseb v obdobju 2007—2013 ugotovimo, kako se je število pogrešanih oseb spreminjalo in kateri so najpogostejši vzroki izginotja. Naš cilj je torej ugotoviti, ali vzroki in pravočasna ugotovitev vzroka izginotja vpliva na uspešnejše iskanje pogrešanih oseb.
Ključne besede: policija, preiskovanje, pogrešane osebe, izginotja, vzroki izginotja, pobegi, samomori, duševne motnje, kazniva dejanja, nesreče, statistični pregledi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 2082; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (694,33 KB)

8.
Samomorilnost med mladimi v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Tadeja Senekovič, 2016, diplomsko delo

Opis: Samomori se v človeški družbi dogajajo že od nekdaj, zato sem se odločila, da v diplomski nalogi pobližje spoznam pojav samomora. Pojavljajo se razlike v pojmovanju samomora glede na versko prepričanje, saj nekatere religije samomor odobravajo. V sodobni družbi samomor predstavlja problem, saj strokovnjaki skušajo razumeti razloge in motive, da se samomori v bodoče ne bi več dogajali, kar je skorajda nemogoče doseči, lahko pa z ozaveščanjem in pravočasno pomočjo dosežemo, da se samomori dogajajo v manjši meri. Razlogov za samomor je lahko veliko, celo toliko kot samomorov samih, saj se težnje in razlogi razlikujejo od posameznika do posameznika. Vse to bom v diplomski nalogi skušala čim bolj nazorno opisati in razložiti. Ker samomor ni ravno tema vsakodnevnih pogovorov, tudi mladi, ki so v stiski, največkrat o tem ne govorijo. Prav samomori med mladostniki predstavljajo v Sloveniji velik problem, saj v tej starostni skupini po številu samomorov spadamo v sam svetovni vrh. To je bil tudi razlog, da sem se odločila izvesti raziskavo med mlado populacijo na temo samomora. Zanimalo nas je predvsem, kakšno mnenje imajo mladi o samomoru. Poznamo več vrst samomorilnega vedenja, zato je ključnega pomena ozaveščenost celotne družbe, saj se pri posamezniku takšno stanje da prepoznati in se mu nudi ustrezna pomoč, morda samo pogovor, saj že s tem velikokrat dosežemo, da se posameznik začne s težavami spopadati ter iskati ugodne rešitve. Morda lahko zmanjšamo alarmantne številke samomorov. Sodelovanje staršev in šole z mladostniki je ključnega pomena, saj mladostniki v dobi odraščanja doživljajo precejšnje spremembe na vseh ravneh. Zato je ključnega pomena, da starši z njimi ohranjajo dober odnos, jim nudijo oporo in jim dajejo občutek, da jim lahko zaupa. Tako lahko pomagamo prebroditi težave mladostnikov, še preden razvijejo misel na samomor, saj se ob ne-pomoči iz te misli razvije namen in na koncu poskus samomora ali celo uspeli samomor.
Ključne besede: samomori, samomorilno vedenje, samomorilci, mladostniki, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.03.2016; Ogledov: 5006; Prenosov: 710
.pdf Celotno besedilo (447,27 KB)

9.
Forenzična in kriminalistična dejavnost z analizo umorov, ubojev in samomorov s pomočjo statističnih kazalcev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nina Novak, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu prikazujemo povezovanje in možnosti razlag forenzično-kriminalistične dejavnosti s statističnimi kazalci. Ti dve vsebini omogočata natančno preučevanje pojavov s področja kaznivih dejanj. Kot je prikazano v nadaljevanju diplomske naloge, imamo s pomočjo statističnih kazalcev boljši vpogled v dogajanje na področju kaznivih dejanj, v našem primeru so to umori, uboji in samomori v Sloveniji v obdobju od leta 2005 do leta 2013. Z njihovo pomočjo ugotavljamo, kako se število kaznivih dejanj skozi različna obdobja spreminja, izdelamo lahko napoved gibanja obsega pojava v prihodnjih letih, ali pa pregled gibanja obsega pojava za pretekla obdobja. V prvem delu naloge so predstavljene teoretične osnove. Najprej je podana definicija pojma umora, uboja ter samomora, prav tako pojma kriminalistike in njenih načel ter opredelitev forenzične dejavnosti. V nadaljevanju je organizacijsko v okvir Policije predstavljena umeščenost služb, ki se ukvarjajo s področjem preiskovanja in kriminalistike, kot je Oddelek za krvne in seksualne delikte ter Nacionalni forenzični laboratorij. V drugem delu naloge je predstavljena analiza dokončanih umorov, ubojev in samomorov v Sloveniji v obdobju od leta 2005 do leta 2013, s pomočjo treh statističnih kazalcev, in sicer časovnega indeksa s stalno osnovo in v povezavi z njim stopnja rasti ter izračun linearnega trenda in napoved gibanja obsega pojava za leti 2014 in 2015.
Ključne besede: umori, uboji, samomori, preiskovanje, kriminalistika, forenzika, statistični pregledi, analize, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.10.2015; Ogledov: 2749; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (984,84 KB)

10.
Operativni in psihološki vidik preiskovanja samomora : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Željko Car, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Operativni in psihološki vidik preiskovanja samomora predstavlja prepletanje dveh različnih disciplinarnih vej – psihologije in kriminalistike. V prvem delu diplomskega dela je predstavljeno, kaj je samomor in pravni pogled na storitev samomora kot takega. V nadaljevanju je opisana razvrstitev samomora po Durkheimu, francoskem sociologu, ki je eden izmed prvih preučeval samomor z znanstvenega vidika. Sledi del, kjer so opisani najpogostejši načini samomorov na Slovenskem. Obsežnejši del diplomskega dela je posvečen operativnemu vidiku preiskovanja samomorov. Opisana je pomembnost prihoda na kraj samomora in o ukrepih, ki se izvajajo ali opustijo ob začetku preiskave. V nadaljevanju je opisan dinamičen in statičen del ogleda kraja samomora in pomembnost zbiranja obvestil, ugotavljanja istovetnosti in motiva za storitev samomora. Za preiskavo samomora so pomembne okoliščine, ki kažejo na samomor ali proti njemu (fingiran samomor), zato te opišemo. Obdukcija kot taka ima izreden pomen pri preiskovanju samomorov, zato sledi del, kjer je opisana ogledna mrliška dejavnost. Sledi poglavje, ki podrobneje obravnava kondicijsko in psihološko pripravljenost preiskovalcev. V drugem delu so predstavljeni psihološki dejavniki, čustva in fiziološke spremembe, ki se med preiskavo samomora pojavljajo tako pri preiskovalcih, kakor tudi pri osebah, ki so vpete v preiskavo samomora. Prepoznavanje laganja oseb pri preiskavi samomora je izrednega pomena. V nadaljevanju so opisane značilnosti vedenja oseb, ki lažejo, zavajajo ali nekaj prikrivajo. Sledi opis o najzahtevnejšem delu, ki ga preiskovalec opravlja, in to je obveščanje svojcev pokojne osebe. Na koncu diplomskega dela predstavimo intervjuje, sledi razprava oziroma preveritev zastavljenih hipotez in zaključne misli diplomskega dela.
Ključne besede: samomori, preiskovanje, preiskovalci, priče, čustveni dejavniki, kognitivni dejavniki, psihološki vidik, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.09.2015; Ogledov: 1935; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (522,55 KB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici