Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Samomor v policiji je v Evropi še vedno tabuizirana tema in dokaj neraziskano področje, ki doslej ni bilo podvrženo konkretnejši znanstveni analizi, kot je na primer področje samomorilnosti v varnostnih organih že desetletja podrobno proučevano v ZDA, na podlagi izsledkov pa pripravljeni ustrezni odzivi in preventivni ukrepi. Policisti v Evropi in njihove policijske organizacije so še vedno podvrženi različnim predsodkom, izvirajočim iz policijske subkulture, ki je večinoma povsod po svetu zelo podobna. Policisti in njihovi vodje imajo policista za posameznika, ki je nadpovprečno hraber in pošten, ki sam rešuje svoje težave in ne potrebuje drugih oseb, da bi jim morebiti zaupal svoje težave. Izražanje stiske, preveč emocionalno odzivanje in izkazovanje čustev niso zaželeni, psihične motnje ali celo bolezen pa so sramota. Prav tako je sramotno iskanje strokovne pomoči v primeru stiske in psihičnih težav, ki je velikokrat celo na nek način sankcionirano z omalovaževanjem takega posameznika kot slabiča ali »motene« osebe, nesposobne opravljati odgovorne policijske naloge ter nošenja in rokovanja s službenim orožjem. Namen raziskave samomorov v slovenski policiji je bil proučiti skupne komponente in ugotovitve več ločenih raziskav in izvesti skupen sklep, na podlagi katerega bi laže in potrjeno dognali vzroke in skupne značilnosti samomorov v slovenski policiji in policiji kot stanovski organizaciji nasploh. Raziskovalno nalogo smo razdelili na teoretični in empirični del ter povzeli skupne ugotovitve posameznih analiz, ki smo jih primerjali med seboj. Na koncu smo pripravili sklepne misli s priporočili za izboljšanje stanja na področju boja proti samomorilnosti v policiji. Teoretični del obsega splošne doslej znane značilnosti in vrste samomora skozi zgodovino ter gibanje na področju samomorilnosti v državah Evropske unije in širše. Predstavimo tudi dosedanje že izvedene analize na temo samomorov v policiji primerljivih držav in slovenski policiji, saj so bili podatki doslej že proučevani v diplomskih nalogah diplomantov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Še posebej podrobno predstavimo področje pojava samomorilnosti v avstrijski policiji ter izvedemo primerjavo s podatki o samomorilnosti v slovenski policiji. Obenem primerjamo način izvedbe psihološkega presejevanja kandidatov za policiste obeh policij in izpeljemo zaključke, ki kažejo, da je ogroženost zaradi samomorilnosti v slovenski policiji manjša od tiste v avstrijski policiji in policiji drugih primerljivih držav, da pa bi veljalo izboljšati sistem presejevanja kandidatov za policiste po vzoru avstrijskega modela. Podrobno predstavimo tudi izvedene teoretične osnove znanstvenih analiz, opravljenih na Psihiatrični kliniki Ljubljana v času po drugi svetovni vojni in po osamosvojitvi, in ugotovimo, da je trend samomorilnosti med slovensko splošno populacijo in med slovenskimi policisti podoben ter da se glede vzrokov, znanih indikatorjev in ugotovitve glede »kritične« in najbolj ogrožene skupine posameznikov podatki iz ugotovitve izvedenih študij deloma prekrivajo. V empiričnem delu izvedemo primerjavo podatkov, pridobljenih v že izvedenih podobnih analizah samomorilnosti med splošno populacijo v Republiki Sloveniji, in rezultatov analiz raziskav, ki smo jih izvedli med policijsko populacijo v Republiki Sloveniji. Nekaj analiz je bilo opravljenih tudi s pomočjo zgodovinskega gradiva, ki smo ga na podlagi dovoljenja Arhivske komisije RS zbrali v Arhivu RS v Ljubljani. Pri zbiranju podatkov smo uporabili statistične podatke Svetovne zdravstvene organizacije, podatke Evropskega statističnega urada EUROSTAT, podatke, pridobljene v Statistični upravi RS (SURS), na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) oziroma Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), Ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) in Policiji ter v Arhivu Republike Slovenije.
Ključne besede: samomori, osebnostne lastnosti, socialni dejavniki, policija, policisti, policijska subkultura, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 24.07.2018; Ogledov: 1799; Prenosov: 171
Celotno besedilo (5,41 MB)

Opis: Samomor je namerno in zavestno uničenje lastnega življenja. V preiskavi nenadne in sumljive smrti je potrebno poskušati sestaviti neko logično zgodbo, potek dogajanja pred in tudi v času smrti. Če manjka preveč delčkov v tej zgodbi, je to zagotovo znak, da se ni zgodilo tako, kot je videti na prvi pogled. Samomor je lahko fingiran. Fingiranih samomorov v Sloveniji ni veliko, se pa dogajajo, zato morajo biti kriminalisti pozorni pri vsaki preiskavi smrti ali samomora, da tega ne bi spregledali oziroma da ne bi spregledali kaznivega dejanja umora. Bistvenega pomena pri preiskovanju fingiranih samomorov je torej kriminalistično mišljenje, saj morajo biti preiskovalci pri svojem delu zavzeti za vse vrste informacij, ki na prvi pogled niso takoj vidne. Gre za veliko drobnih podrobnosti, ki jih izkušeni preiskovalci prepoznajo in storilec bi moral biti dober scenograf, da bi pripravil/pretvarjal kraj dejanja in izvršitev tako natančno in brez napak. V največ primerih se izkaže, da po izvršenem umoru in pri fingiranju samomora morilec ni mislil na čisto vse podrobnosti, kot to počnejo samomorilci pri samomorih. V diplomskem delu po teoretični opredelitvi podrobneje predstavljamo vrste samomorov ter možnosti njihovega fingiranja.
Ključne besede: sumljiva smrt, indici, samomori, fingirani samomori, umori, preiskovanje, kriminalistično preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2016; Ogledov: 1316; Prenosov: 183
Celotno besedilo (500,93 KB)

Opis: Samomori se v človeški družbi dogajajo že od nekdaj, zato sem se odločila, da v diplomski nalogi pobližje spoznam pojav samomora. Pojavljajo se razlike v pojmovanju samomora glede na versko prepričanje, saj nekatere religije samomor odobravajo. V sodobni družbi samomor predstavlja problem, saj strokovnjaki skušajo razumeti razloge in motive, da se samomori v bodoče ne bi več dogajali, kar je skorajda nemogoče doseči, lahko pa z ozaveščanjem in pravočasno pomočjo dosežemo, da se samomori dogajajo v manjši meri. Razlogov za samomor je lahko veliko, celo toliko kot samomorov samih, saj se težnje in razlogi razlikujejo od posameznika do posameznika. Vse to bom v diplomski nalogi skušala čim bolj nazorno opisati in razložiti. Ker samomor ni ravno tema vsakodnevnih pogovorov, tudi mladi, ki so v stiski, največkrat o tem ne govorijo. Prav samomori med mladostniki predstavljajo v Sloveniji velik problem, saj v tej starostni skupini po številu samomorov spadamo v sam svetovni vrh. To je bil tudi razlog, da sem se odločila izvesti raziskavo med mlado populacijo na temo samomora. Zanimalo nas je predvsem, kakšno mnenje imajo mladi o samomoru. Poznamo več vrst samomorilnega vedenja, zato je ključnega pomena ozaveščenost celotne družbe, saj se pri posamezniku takšno stanje da prepoznati in se mu nudi ustrezna pomoč, morda samo pogovor, saj že s tem velikokrat dosežemo, da se posameznik začne s težavami spopadati ter iskati ugodne rešitve. Morda lahko zmanjšamo alarmantne številke samomorov. Sodelovanje staršev in šole z mladostniki je ključnega pomena, saj mladostniki v dobi odraščanja doživljajo precejšnje spremembe na vseh ravneh. Zato je ključnega pomena, da starši z njimi ohranjajo dober odnos, jim nudijo oporo in jim dajejo občutek, da jim lahko zaupa. Tako lahko pomagamo prebroditi težave mladostnikov, še preden razvijejo misel na samomor, saj se ob ne-pomoči iz te misli razvije namen in na koncu poskus samomora ali celo uspeli samomor.
Ključne besede: samomori, samomorilno vedenje, samomorilci, mladostniki, preprečevanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.03.2016; Ogledov: 3838; Prenosov: 590
Celotno besedilo (447,27 KB)

Opis: Diplomsko delo Operativni in psihološki vidik preiskovanja samomora predstavlja prepletanje dveh različnih disciplinarnih vej – psihologije in kriminalistike. V prvem delu diplomskega dela je predstavljeno, kaj je samomor in pravni pogled na storitev samomora kot takega. V nadaljevanju je opisana razvrstitev samomora po Durkheimu, francoskem sociologu, ki je eden izmed prvih preučeval samomor z znanstvenega vidika. Sledi del, kjer so opisani najpogostejši načini samomorov na Slovenskem. Obsežnejši del diplomskega dela je posvečen operativnemu vidiku preiskovanja samomorov. Opisana je pomembnost prihoda na kraj samomora in o ukrepih, ki se izvajajo ali opustijo ob začetku preiskave. V nadaljevanju je opisan dinamičen in statičen del ogleda kraja samomora in pomembnost zbiranja obvestil, ugotavljanja istovetnosti in motiva za storitev samomora. Za preiskavo samomora so pomembne okoliščine, ki kažejo na samomor ali proti njemu (fingiran samomor), zato te opišemo. Obdukcija kot taka ima izreden pomen pri preiskovanju samomorov, zato sledi del, kjer je opisana ogledna mrliška dejavnost. Sledi poglavje, ki podrobneje obravnava kondicijsko in psihološko pripravljenost preiskovalcev. V drugem delu so predstavljeni psihološki dejavniki, čustva in fiziološke spremembe, ki se med preiskavo samomora pojavljajo tako pri preiskovalcih, kakor tudi pri osebah, ki so vpete v preiskavo samomora. Prepoznavanje laganja oseb pri preiskavi samomora je izrednega pomena. V nadaljevanju so opisane značilnosti vedenja oseb, ki lažejo, zavajajo ali nekaj prikrivajo. Sledi opis o najzahtevnejšem delu, ki ga preiskovalec opravlja, in to je obveščanje svojcev pokojne osebe. Na koncu diplomskega dela predstavimo intervjuje, sledi razprava oziroma preveritev zastavljenih hipotez in zaključne misli diplomskega dela.
Ključne besede: samomori, preiskovanje, preiskovalci, priče, čustveni dejavniki, kognitivni dejavniki, psihološki vidik, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.09.2015; Ogledov: 1514; Prenosov: 147
Celotno besedilo (522,55 KB)

Opis: V diplomskem delu prikazujemo pomembnost sodelovanja vseh služb na kraju ogleda sumljive smrti. Ugotavljamo, da je treba združiti znanje in predvsem izkušnje strokovnjakov različnih področij, če na vprašanja, postavljena pri preiskavah sumljivih smrti, želimo odgovoriti strokovno. Preiskovalci morajo na kraju ogleda sumljive smrti znanje združiti z izkušnjami, saj je ogled izredno pomemben, neponovljiv in zahteven ter ima v končni fazi spoznavno in dokazno vrednost. Na kraju ogleda sumljive smrti iščemo različne sledi: sledi papilarnih linij, biološke sledi, sledi obuval ter kemijske in mehanske sledi. Zavarovanje takšnih sledi, pregled trupla, ki ga opravi mrliški preglednik, in kasneje morebitna obdukcija so najpomembnejši pri preiskovanju takšnega dejanja. Treba je poudariti, da se ob izboljšavah standardov preiskav sledi s kraja kaznivega dejanja, novih tehnologijah iskanja in zavarovanja sledi, novih tehnologijah preiskav v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju ter novostih glede taktičnosti in zakonodaje pri preiskavah kaznivih dejanj izboljšujejo tudi metode na področju sodne medicine. Zaradi tega je pri preiskavi sumljive smrti izrednega pomena obdukcija, saj se včasih šele takrat ugotovi, da gre za nasilno smrt. V tujini se vedno bolj uveljavlja digitalizacija kot pripomoček oziroma inštrument za izvedbo sodne obdukcije. Osnove sodne medicine morajo poznati tudi preiskovalci, saj lahko le tako kompetentno sodelujejo in tudi razumejo sodnomedicinske strokovnjake, ki sodelujejo pri preiskavi sumljive smrti. Praksa kaže, da se na ogledu kraja sumljive smrti pojavljajo posamezne težave, in sicer tako med policisti in kriminalisti kot tudi pri zdravnikih splošne medicine, ki pridejo opravit ogled. Zdravniki splošne medicine namreč niso dovolj usposobljeni za opravljanje mrliških pregledov. Podobna težava velja tudi za policiste, ki opravljajo oglede krajev sumljive smrti, saj imajo premalo izkušenj in znanja in se velikokrat zadovoljijo le s hitrim nenatančnim ogledom. Diplomsko delo predstavlja povezavo med ogledom kraja sumljive smrti s sodno medicino. Prikazuje dejavnost preiskovalcev na kraju najdbe trupla s sumljivimi okoliščinami ter sodelovanje z zdravniki splošne medicine v vlogi mrliških oglednikov in izvedenci sodne medicine, ki opravijo obdukcijo trupla.
Ključne besede: sumljiva smrt, samomori, umori, uboji, obdukcije, mrliški pregledi, ogled kraja dejanja, preiskovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.08.2014; Ogledov: 1902; Prenosov: 302
Celotno besedilo (533,71 KB)